Za jadralce se končujejo olimpijske kvalifikacije oziroma regata zadnjih možnosti, kakor pravijo tekmi v kraju Hyeres. Za zadnje vozovnice v Pariz se poteguje tudi številčna slovenska reprezentanca.

Avtor: Sandi Škvarč

Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.

Avtor: Miha Švalj

Slovenski hokejisti se odpravljajo v Pariz, kjer jih čakata prijateljski tekmi s francosko reprezentanco. Ti bosta zadnji pred svetovnim prvenstvom v Bolzanu. V finalu državnega prvenstva odbojkaric pa se bodo zvečer še tretjič pomerile Kamničanke in Mariborčanke. Kamničanke bi z zmago že potrdile naslov državnih prvakinj.

Avtor: Uroš Volk

V Stranah pri Postojni raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tam je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor vas ob 10.45 odpelje Kaja Ravnak, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?

Avtor: Kaja Ravnak

Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo, brez njih pa so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija, odstremo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202.


Gostje:

dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

dr. Griša Močnik, Center za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi

Matevž Lenarčič, letalec in okoljski raziskovalec

Miro Brumat, civilna iniciativa


Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Avtor: Maja Ratej

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Avtor: RAS Prvi

Mesto rdečega prahu je vzdevek, ki se je kar nekaj desetletij držal Jesenic in ki danes zagotovo ne velja več, saj že pogled na dolino pokaže, da je rdeči prah že zdavnaj prerastlo zelenje. Jesenice marsikdo povezuje tudi s priseljevanjem, da je to mesto, v katero se je v 60. letih prejšnjega stoletja preselilo veliko delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, in seveda s hokejem. Malokdo pa ve, da so bile Jesenice veliko pred Kranjsko Goro turistična destinacija in da je bilo že nekdaj mesto s pestrim kulturnim dogajanjem. O tem govori nova stalna razstava Gornjesavskega muzeja v Kosovi graščini z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. Pelje nas v začetke nekdaj najmlajšega mesta v Kraljevini Jugoslaviji leta 1929 pa vse do sredine 50. let 20. stoletja. Razstava se ujema s 95. obletnico dogodka, ko je bil trg Jesenice 20. marca 1929 s kraljevim dekretom povzdignjen v mesto.

Avtor: Veronika Gnezda

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Avtor: RAS Prvi

Glose Marka Radmiloviča, začinjene s prefinjenim smislom za humor, preprosto ne smete preslišati!

Avtor: Marko Radmilovič

Selektor rokometne reprezentance Uroš Zorman je predstavil seznam igralcev, na katere računa v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Slovenija se bo v teh dvakrat pomerila s Švico. Najboljša športna plezalka Janja Garnbret pa si je med pripravami na nova tekmovanja vzela čas za predstavitev knjige o sebi. Gre za otroško pravljico z naslovom Janja in čudežna roža.

Avtor: Tomaž Langerholz

Vrhunci izštekanega nastopa Bowraina. Od klasike in jazza prek elektronike in ambientalne glasbe do indie popa in etna. Tako bi se lahko glasila opredelitev zvrsti, v katerih se počuti domače. Če jih že moramo našteti. Pa jih najraje ne bi. Morda je še najbolje reči, da Bowrain upogiba žanre.

Avtor: Jernej Vene

Zanesenjaštvo štirih glasbenikov pri pristopu do ustvarjanja, širok pogled na glasbo ter mešanica stilov, ki nihajo od zamaknjene krhke poetike uglasbene poezije prek glasbe svetov do mestnega rokenrola. Vse to ponuja šesta plošča Fantom svobode skupine Hamlet Express, več o njej pa kitarist in pevec Andraž Polič ter bobnar Blaž Celarec.

Avtor: Jernej Vene

Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?

Avtor: Miha Šalehar