Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.
V zadnjem času se je veliko govorilo o varčevanju z energijo, o tem, da je treba zmanjšati porabo tudi z ugašanjem razsvetljave na določenih delih slovenskih avtocest in hitrih cest. Ugašalo se je tudi drugod po Evropi, odzvali so se tudi pri DARS-u in ponekod razsvetljavo ugasnili ali zmanjšali. No, potem pa je prevladalo mnenje, da mora biti skrb za varnost udeležencev v prometu na prvem mestu in DARS je vse prižgal nazaj. O razsvetljenosti razmišlja Andrej Brglez.
O električnih avtomobilih zadnje čase govorimo veliko, z njimi pa prihaja tudi vedno večja potreba po električni energiji in seveda po vedno večjem številu polnilnih mest. Polnilne postaje imamo lahko doma, lahko polnimo v podjetju, v službi, potem pa imamo na voljo še javne polnilnice, kjer pa imamo več različnih ponudnikov, ki zahtevajo tudi vsak svojo kartico. A zdaj se že pojavljajo polnilnice, kjer lahko črpanje energije plačamo enostavno tako, da prislonimo svojo kreditno kartico. To seveda bistveno poenostavi polnjenje oziroma plačilo električne energije. O možnostih in načinih polnjenja električnih vozil bo govoril Andrej Zadravec iz podjetja Etrel. Vozili smo fordov potniški transit z dizelskim motorjem, opozorimo na prihod novega transita – dostavnika na električni pogon. V ponedeljek razglasimo tudi Slovenski avto leta 2023.
Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih. Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini. Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek. Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna. Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine. To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali. Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda … Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti… Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti … Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.
Pred leti so pri italijanskem Ferrariju uvedli zanimiv način izdelave oziroma prodaje avtomobilov: izdelati vsako leto točno določeno število avtomobilov, niti enega več, a te prodati po višnji ceni. Torej, moto je bil: z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček. Andrej Brglez in Janez Martinčič ugotavljata, da se nekaj podobnega zdaj dogaja na celotnem avtomobilskem trgu: prodajne številke so manjše, dobiček pa je večji. Kupci torej plačujemo občutno več – koliko časa še?
Že skoraj pol stoletja evropski avtomobilistični novinarji vsako leto izbirajo Evropski avto leta. Letos je v žiriji 61 novinarjev iz 23 evropskih držav. Znanih je že sedem finalistov, med temi se na koncu izbere zmagovalca. Novost je tokrat, da bo razglasitev že kmalu po novem letu – drugače kot prejšnja leta, ko so naziv podeljevali v okviru ženevskega avtomobilskega salona v začetku marca. Več o izboru pove naš predstavnik v žiriji Sebastijan Plevnjak
Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross.
Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.
Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.
Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.
Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače.
Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.
