Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturnice

2126 epizod

2126 epizod


Kultura 202.


8. 12. 2022

Prostor: Ravnikarjeve skice

Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.


6. 12. 2022

Tia Mihevc, mlada čebelarka, ki ustvarja iz naravnih materialov

V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.


5. 12. 2022

Nihče ne more ostati nedolžen

V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.


3. 12. 2022

Premiera: Kako je padlo drevo

Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"


2. 12. 2022

Priporočilo: Ela Kos, Posvojitev brez cenzure

Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.


1. 12. 2022

Prostor: Piranski dnevi arhitekture

Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.


25. 11. 2022

Priporočilo: Pia Nikolič

Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.


24. 11. 2022

Prostor: Plečnikov stadion

V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.


22. 11. 2022

Tutankamon bo še naslednjih 100 let ostal osrednja zvezda starega Egipta

Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.


21. 11. 2022

38. Slovenski knjižni sejem letos spet na Gospodarskem razstavišču

Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.


20. 11. 2022

Sestavljive orgle, Orglekids zdaj tudi pri nas

Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.


17. 11. 2022

Priporočilo: Živa Lopatič

Direktorico Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič najbolj poznamo po tem, da si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje nakupovalne navade in kupovali lokalno, pravičnotrgovinsko in trajnostno. V prostem času rada bere različne stvari. Trenutno se vrača k slovenskim zgodovinskim klasikom, kot je recimo Ivan Tavčar. V branje pa vam priporoča avtorja, ki pogled na kulturo predstavi iz drugega vidika.


17. 11. 2022

Zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča

Ob 150 letnici Plečnikovega rojstva je bilo letos v tujini posvečenih kar nekaj dogodkov, bodisi z razstavami, celo tujih avtorjev ali debatnimi omizji. Tudi zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča. Slovenski arhitekti predavajao na nekaterih najbolj prestižnih univerzah po svetu, vabljeni so kot predavatelji na razne simpozije ali za člane pomembnih mednarodnih žirij. Med njimi je tudi arhitektka Maruša Zorec.


15. 11. 2022

Kralj Ojdip ostaja aktualen tudi več kot 2000 let po nastanku

V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.


14. 11. 2022

Rajko Grlić, hrvaški režiser in scenarist

Gost Liffa z retrospektivo svojih filmov in knjižnim prvencem Še ne povedane zgodbe.


11. 11. 2022

Priporočilo: Orest Jarh

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je do konca prihodnjega leta na ogled razstava o svetlobi, ki odgovarja na vprašanja kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter. Del razstave je posvečen tudi slepim in slabovidnim, ki svetlobe ne zaznavajo, zgodba o svetlobi pa je dopolnjena tudi s predmeti, ki svetlobo uporabljajo in najrazličnejšimi svetili. Priporočamo ogled, kaj pa v branje priporoča avtor razstave in vodja projekta doktor Orest Jarh?


10. 11. 2022

"Pesmomat bo preživel, tudi če pesniki ne bodo."

Na vrtu Društva slovenskih pisateljev so predstavili pesmomat, poetični stroj, ki bo temu svetu prinesel več mehkejše, poetične resničnosti. Kot se je spomnil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, je prav na Cankarjevi ulici, ob kateri je del vrta Lili Novy, nekoč stal prvi avtomat znane ljubljanske gostilne, na katerem si lahko dobil prigrizek. No, pesmomat, robotizirani avtomat, pa za evro podari pesem, jo zrecitira in natisne, lahko pa si jo prenesete tudi na telefon. Pri projektu poetičnega stroja sodelujejo portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenska pisateljska pot, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Fakulteta za računalništvo in informatiko.


10. 11. 2022

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.


8. 11. 2022

Začetek 33. Ljubljanskega filmskega festivala Liffe

33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.


7. 11. 2022

"Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!"

Zgodovina slovenskih muzejev sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. V prvih letih 20. stoletja so muzeje dobila večja urbana središča, po drugi svetovni vojni pa se je njihovo število pomnožilo. Leta 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov slovesno podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov in za njegov sedež so določili prostore na velenjskem gradu, enem lepše ohranjenih slovenskih gradov. V njegovem obrambnem stolpu, v rondeli bodo v četrtek odprli jubilejno razstavo ob 65-letnici muzeja, ki bo prikazala ne samo delovanje muzeja od njegovega začetka, ampak tudi kar nekaj predmetov iz njihovih muzejskih depojev, ki bodo na ogled prvič.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt