Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. Sogovorniki: - Matjaž Ambrožič – Ambro - Borja Močnik – Borka - Mare Godnjavec – Jizah - Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu) - Peter Kadin (podjetje Empire)
V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge.
V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. Sogovorniki: - Hugo Smeh - Simon Stojko Falk - Miha Blažič - Mare Godnjavec - Jizah - Matjaž Ambrožič - Borja Močnik
Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop.
Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.
Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.
V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu. Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument. Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.
Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.
O glasbenikih, ki so zavrnili različne, finančno mamljive ponudbe. Od The Doors, ki so zavrnili oglaševalce, prek zavrnjene ponudbe za vnovično združitev The Smiths, pa vse do Lady GaGa, ki je zavrnila politike.
Umetna inteligenca je glavna tema tudi v glasbi, zato ni nič čudnega, da so se na tem področju razvila nekatera podjetja, povezana z njo. Tako je podjetje BandLab, ki ob pomoči umetne inteligence uporabnikom omogoča odkrivanje nove glasbe, hkrati pa pomaga glasbenikom, da se povežejo in ustvarjajo. Med inovativnimi podjetji je zagotovo treba omeniti še Yousician, aplikacijo, ki pomaga pri učenju instrumentov, ter podjetje Vampr, ki omogoča povezovanje med različnimi glasbenimi profesionalci.
Klara Zupančič z gosti predstavlja nekatera najpomembnejša obdobja, prizorišča in žanre, ki so se razvili v New Yorku in močno zaznamovali nadaljnje globalno glasbeno izražanje. V Glasbeni zgodbi preletimo le peščico pomembnih glasbenih prizorišč, obdobij in žanrov v New Yorku, svetovnem glasbenem središču, kjer se prepleta veliko različnih kultur. Vsako izmed obdobij je prispevalo k živahnemu glasbenemu ekosistemu, ki pa na žalost tone v rokah ultrakapitalistov. Koncerte si zaradi vse višjih cen vstopnic, o katerih redno poročamo, lahko privoščijo le še ljudje z velikimi dohodki, to pa je začelo izpostavljati vedno več glasbenic in glasbenikov.
22. april je dan, ko slavimo neodvisne trgovine z glasbo. Ob tej priložnosti se je Klara Zupančič pogovarjala z lastniki ploščarn v New Yorku in povprašala, kako se na ta dan pripravljajo v Združenih državah. Mednarodni glasbeni dogodek je bil sicer prvič organiziran leta 2007, ko so se v Združenih državah zbrali lastniki neodvisnih trgovin s ploščami in njihovi zaposleni ter s tem praznovali in počastili unikatno kulturo neodvisnih ploščarn. Teh je po podatkih, dostopnih na spletni strani Record Store Day, le v Združenih državah približno 1400. Gre za priložnost, ob kateri postavljamo na piedestal vse sodelujoče v dolgi verigi glasbene proizvodnje.
Rolling Stone velja za vodilni medij na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 1967, poleg glasbe pa se osredotoča tudi na politiko in popularno kulturo. V vlogi namestnika glasbenega urednika in glasbenega novinarja tam piše, ustvarja in urednikuje Simon Vozick-Levinson, ki ga je bogata kariera pripeljala do pogovorov z največjimi svetovnimi zvezdami, tudi s Paulom McCartneyjem. V Glasbeni zgodbi ga gosti Klara Zupančič.
V današnji Glasbeni zgodbi se Klari Zupančič pridruži priznani glasbeni kritik in novinar Larry Fitzmaurice, katerega delo je bilo objavljeno v prestižnem mednarodnem časopisju, pa tudi na spletnih mestih vseh velikosti in dosega. Včasih strasten, drugič razočaran nad glasbeno industrijo, ki je postala samo industrija, se v pogovoru za Val 202 ozira na svoje začetke in svetuje nadobudnim mladim glasbenim kritikom.
Že od srede je Ljubljana v znamenju festivala Ment, ki se odvija na različnih prizoriščih po glavnem mestu, od Kina Šiška, prek klubov na Metelkovi, do Cukrarne in Stare mestne elektrarne. Medtem ko se Ment nocoj končuje, pa se je sinoči s koncertom Big Foot Mame začel Orto fest, ki bo potekal do konca aprila v Orto baru. Ta predstavlja stalnico v ljubljanskem in slovenskem glasbenem prostoru. Orto bar je zatočišče vseh, ki radi poslušajo glasbo raznih slogov in usmeritev, vsako leto sproti se organizatorji potrudijo in v aprilu predstavijo zanimivo glasbo iz domačih in tujih logov.
Letošnja koncertna sezona je že v polnem zamahu, pri nas in v naši bližini nas čaka izjemna bera koncertnih spektaklov. V Glasbeni zgodbi se posvečamo najbolj obiskanim koncertom vseh časov. Najvišji na lestvici se presenetljivo niso odvili v Združenih državah, eden od najbolj množičnih koncertov, se je odvil tudi v naši bližini.
V Glasbeni zgodbi se tokrat selimo v New York, v katerem je bil prejšnji konec tedna t. i. showcase festival New Colossus. Na sedmih neodvisnih prizoriščih se je predstavilo več kot 140 zasedb ter posameznikov in posameznic, kot je za take dogodke značilno, pa so priredili tudi številna predavanja o glasbenem poslu. Nekje je treba začeti – New Colossus Festival je odlično izhodišče za glasbeni preboj v Združenih državah.
Podatki, ki jih je zbralo podjetje Luminate, kažejo, da prodaja albumov na gramofonskih ploščah narašča že 17 let zapored. V Združenih državah Amerike so lani prodali več kot 43 milijonov vinilnih albumov, ti podatki kažejo zanimivo življenjsko zgodbo tega nosilca zvoka. Vinilke so lani v Združenih državah dosegle kar 43 odstotkov vseh prodanih albumov na fizičnih nosilcih zvoka, prvič v 35 letih pa so presegle tudi prodajo glasbe na CD. Za zlato dobo vinilnih plošč so veljala zgodnja 80. leta, trend pa kaže, da so tudi v novem tisočletju izredno popularne.
1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.
V soboto se je odvila 43. podelitev nagrad brit, ki jih poklanja britanska fonografska industrija. Nagrade Brit veljajo za najvišjo čast, ki lahko doleti ustvarjalce v tem prostoru, kljub temu pa nagrade v določenih kategorijah podeljuje tudi mednarodnim zasedbam in posameznikom.
