Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jan Kozlevčar je pred nekaj več kot trinajstimi leti v knjižnici začel delati kot prostovoljec. Zato, da mu kot brezposelnemu na Zavodu za zaposlovanje ne bi "težili". Knjižnico je izbral, ker zelo rad bere. Prebere po dve knjigi na mesec, kar se, kot pravi, za knjižničarja spodobi. Sicer pa je tudi član glasbene skupine Jegulja. Ker gredo knjige in glasba odlično skupaj!
Gosta drugega dela Glodb o oglasni glasbi: menedžerka, komunikacijska strateginja in poznavalka glasbene industrije Maša Pavoković in raper Boštjan Nipič - Nipke.
Urška Bančič je psihologinja v Zdravstvenem domu Kočevje, kjer vodi delavnice tehnik sproščanja, sodeluje pa tudi pri pripravah na porod in starševstvo. Opaža, da imajo ljudje vedno manj predsodkov do tovrstnih delavnic. Je tudi knjižni molj, ki kdaj prebere celo kakšno knjigo za samopomoč. Odsvetuje pa tiste, ki obljubljajo hitre rešitve s preprostimi tehnikami.
Izmenjali smo mnenja o tem, kar je predlagal nekdanji evropski komisar in aktualni sopredsednik Mednarodnega odbora za vire pri Združenih narodih Janez Potočnik: prehod v ekonomijo, ki v večji meri temelji na storitvah. Smo pripravljeni na manj lastnine in predvsem manj potrošnje? Kje še vidimo rešitve?
Andreja je izkušena učiteljica vožnje, ki tudi v prostem času že od nekdaj zelo rada vozi. Kljub še vedno prisotnim predsodkom, da naj bi bile ženske slabše voznice, sama pri svojem delu opaža, da so voznice motorično sposobnejše kot vozniki. Kot voznica pa pravi, da kdaj koga preseneti, ko z večjim avtomobilom vešče parkira takorekoč do milimetra natančno. Najbolj uživa v predajanju znanja in takrat, ko so njeni kandidati uspešni. Takrat si reče: »Ta je pa moj!«.
Darja od leta 2016 dela kot sprevodnica pri Slovenskih železnicah. Prej je delala v gostinstvu. Pravi, da je njena služba zdaj manj stresna, čeprav ji je vedno hudo, ko potniki nanjo stresajo jezo zaradi zamud vlakov in drugih težav. Najtežje se je navadila zelo zgodnjega vstajanja in tega, da so, ko hodiš po vlaku, vse oči uprte vate.
Pred evrovizijskim cirkusom o poročanju s terena, stavnicah in dogajanju v radijskem studiu.
Jadran Čalija že devet let ne hodi več v službo. Prej je delal v Tomosu, pa v banki, največji del delovne dobe, dvajset let, pa je bil sindikalist pri Obalni sindikalni organizaciji. Odkar je v pokoju, je tudi predsednik Krajevne skupnosti Koper-center. Leta 1990 je soustanovil Sindikat novinarjev Slovenije, še vedno pa verjame, da je bistvo sindikalnega delovanja stalno delo, solidarnost in predvsem pogovor z ljudmi.
Z anketiranci in ljubitelji namiznih iger o dobrih starih in povsem novih družabnih igrah. Ugotavljamo, katere namizne igre najraje igramo, s kom in kdaj. Ali obstajajo takšne, ki jih lahko igramo sami? Katere so za tiste, ki se hitro razjezite? V nagradnem kvizu o legendarni igri Monopoly pa smo dobili tudi svojega zmagovalca!
Infektologinja Mica Kolšek že 15 let dela na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V službo gre zelo rada in svojega poklica ne bi menjala, četudi bi lahko zavrtela čas nazaj. Okoli osme ure ima vsak delovni dan raport oziroma sestanek vseh zdravnikov na kliniki, svoj delovnik pa začne že pol ure prej. Razen ko ima dežurstvo. Takrat je v službi tudi ponoči. Njeno delo pa je včasih podobno tistemu, ki ga lahko vidimo v zdravniških serijah.
Včasih je lahko preveč dobrega tudi slabo. Žiga Klančar in Uršula Zaletelj v Glodbah govorita o skladbah, ki se jih tako prenajemo, da ob njihovem predvajanju nismo siti, ampak sitni.
Dejan Kokol šesto leto opravlja delo ravnatelja na Osnovni šoli Gornja Radgona. Že kot učenec je rad pomagal sošolcem, pozneje ga je navdušilo pedagoško delo. Jutra začenja že pred šesto, malice in kosila pa si navadno privošči kar v šolski jedilnici. Pri svojem delu najbolj pogreša stik z učenci, ki ga ima kot ravnatelj veliko manj kot učitelji.
"Na vsake toliko grem in poslušam 'osnovka playlist' in ga vedno znova 'zabenga'," pravi anketiranec. Kako pripravljeni smo na odkrivanje nove glasbe z leti? Se naš glasbeni okus žlahtno postara z nami ali se vračamo k skladbam, ki smo jih poslušali v mladosti? Kdaj, če kdaj, se nam začne nova glasba upirati?
Jurij Juhant že deset let dela kot oskrbnik v zavetišču za živali Horjul. Njegov delavnik se začne ob petih zjutraj, vnaprej določen dnevni urnik pa krojijo tudi nenapovedani klici in terensko delo. Prej pasjeljubec, ki je v tem času postal tudi ljubitelj mačk, pravi, da imajo zapuščenih psov vedno več. Pozna ime čisto vsakega »Horjulčka«. Nekdanji ekonomist si danes ne predstavlja več, da bi še kdaj delal v pisarni.
O najljubši instrumentalni skladbi z Guštijem, Emkejem in Aleksandro Ilijevski.
V Glodbah raziskujemo, katere pesmi ne smejo manjkati na športnih prireditvah pri nas in v tujini, ter se sprašujemo, ali veliki glasbeni nastopi res zasenčijo samo športno dogajanje.
V Glodbah z anketiranci in glasbeno terapevtko iščemo razlike v našem doživljanju inštrumentalne ter vokalno-inštrumentalne glasbe.
*Love is in the air je primer fenomena, poznanega kot mondegreen. Mondegreen je napačna razlaga ali napačna razlaga fraze na način, ki ji daje nov pomen. Običajno zveni kot izvirna besedna zveza, vendar je pomen pogosto popolnoma spremenjen – z domnevno zabavnimi rezultati. Najpogosteje ga ustvarimo ob poslušanju pesmi. Poslušalec ne more jasno slišati besedila, zato zamenja besede, ki zvenijo podobno in imajo nek smisel. "Here we are now, in containers", “We’re working for peanuts”, "Jože prišel je med nas, stari dobri dedek Mraz", "Magnificova srajca, Magnificova majca" in druge primere slišite v Glodbah.
Brez števila pi ne bi bilo jutranje budilke, ure, ne bi bilo današnjega datuma, ne bi imeli telefonskih številk, bančnega računa. Naše življenje je tako prežeto s števili, da tega sploh ne opazimo več. Pravzaprav smo do številk brezbrižni, še več, večinski delež ljudi goji do njih skoraj odklonilen odnos. No, potem pa imamo tu tudi skupino, ki niti ni tako zanemarljivo majhna in ki številke in vzorce išče in najde tako rekoč v vsem. Eden izmed njih je tudi naš jutranji gost Gregor Pavlič, upokojeni profesor matematike in avtor knjige Na vrtiljaku števil.
