Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Amadej Petan in Tara Sergeja Kadunc sta študenta in digitalna nomada. Ko se je študij pred dvema letoma zaradi epidemičnih razmer začel izvajati na daljavo, sta ugotovila, da lahko v tem času potujeta, pa sta še vedno prisotna na vseh predavanjih in študijskih vajah. Vmes sta končala prvo stopnjo študija, na magisterij pa se drugo leto odpravljata v Pariz, vmesni čas pa bosta izkoristila za potovanje in delo, saj ugotavljata, da je zaradi uveljavitve dela na daljavo vse več tudi študentskega dela, ki ga lahko opravljata od koder koli.
V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden.
Nina Rojc in Tilen Čančer sta digitalna nomada. V začetku letošnjega leta sta se po razmisleku, ali se z nakupom nepremičnine ustaliti v domovini ali izkoristiti možnost dela na daljavo za raziskovanje sveta, odločila za zadnje. Po poteh digitalnega nomadstva sta se sprva odpravila za tri mesece, a kmalu podaljšala za nedoločen čas. Kje vse sta Nina in Tilen že bila, kako izbirata lokacije in kaj so po njunem mnenju najboljše stvari takega načina življenja? Razmišljata tudi o trajnosti in digitalnem nomadstvu.
V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V drugi epizodi spoznamo Jana, mladega programerja, ki si je digitalno nomadstvo izbral za svoj trenutni način življenja. Dela od doma in ker mu narava dela omogoča, da ga opravlja od kjerkoli, tudi veliko potuje. Zakaj se je Jan odločil, da postane digitalni nomad, na kak način potuje in kje vse je že bil?
V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dalj časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V prvi epizodi spoznamo digitalno nomadko Nino. S fantom sta leta 2020 kupila avtodom in od takrat se večkrat letno odpravita na daljša potovanja, ki jih združujeta z delom. Kje vse sta že bila, kaj so po Nininem mnenju prednosti in slabosti digitalnega nomadstva in brez katerih treh stvari se nikoli ne odpravi na poti?
TikTok je platforma, ki je v javnosti dvignila veliko prahu - tako zaradi varnostnih in političnih razlogov, predvsem pa zaradi svoje popularnosti, saj z veliko hitrostjo prehiteva druga družabna omrežja in narekuje trende spletnega komuniciranja. Po podatkih Dunking Devils Studios, vodilne spletne digitalne agencije v Sloveniji, ki se ukvarja s pripravo in urejanjem TikTok profilov za naročnike, ima platforma v Sloveniji okoli 400.000 uporabnikov. In ker TikTok je in bo, se sprašujemo, kako sploh naredimo TikTok.
Si predstavljate poletje brez fotografiranja? Tudi mi ne! Zato z Nino Plantan, komunikologinjo, ki v prostem času rada in veliko potuje, razmišljamo o pravilih fotografiranja za instagram - najbolj fotogenično omrežje, kar ga splet premore.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V šesti in zadnji epizodi govorimo o tehnologijah, ki so zaznamovale leto in desetletje, v katerem je nastal Val 202. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V peti epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali v osemdesetih. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V četrti epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali na začetku devetdesetih. Tudi o internetu, ki je pozneje spremenil svet. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V tretji epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali na začetku tega tisočletja. Samo nekaj zanimivih tehnologij tistega časa: CD predvajalniki, DVD-ji, MSN messenger in Suprnova. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V drugi epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali pred desetletjem. Tudi o (takrat) najbolj nenavadnih lokacijah, kje smo gledali filme. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V prvi epizodi smo tukaj in zdaj. Govorili bomo o (pametnih) telefonih, ki zaznamujejo ne le naše delo, temveč tudi preživljanje prostega časa. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.
Maruša in Tina o tehnologiji in odbitih trikih, ki nam olajšajo življenje. Tokrat smo govorili o digitalnem detoxu. Bi mu po slovensko rekli digitalni odklop ali digitalno razstrupljanje? Kaj sploh je digitalni detox in zakaj bi se morali včasih vsi za nekaj časa odklopiti od družbenih omrežij, pa tudi novic in drugih informacij? V Odbite trike smo zato povabili Kajo Strniša, ki piše, vloga in bloga o psihologiji in duševnem zdravju ter soustvarja BRST psihologijo. Pripravila je veliko uporabnih nasvetov in odbitih trikov o odklopu od digitalnih tehnologij. Svoje nasvete o digitalnem odklopu so z nami delili tudi mladi in napredni uporabniki (digitalnih) tehnologij.
Ste že kdaj izgubili mobilni telefon? Upamo, da ga niste in da ga ne boste niti v prihodnosti. A vseeno: v tokratnih Odbitih trikih vam ponujamo pester nabor nasvetov in trikov, kako čim hitreje najti mobilni telefon. Pridejo prav tudi, če vam doma pade za posteljo in ga nikakor ne najdete ali pa ga recimo pozabite v avtomobilu. Z zgodbami poslušalcev in ob pomoči urednika Računalniških novic Nika Bajca spoznavamo priročne načine, kako najdemo telefon, kako zaščitimo svoje podatke v primeru, da nam telefon ukradejo, naučimo pa se tudi, kako lahko ukrepamo, če telefona ne dobimo nazaj.
V novi epizodi Odbitih trikov smo iskali zgodbe, povezane z deaktivacijo profilov na družabnih omrežjih. Zanimalo nas je, če ste si že kdaj deaktivirali profil ali ga celo izbrisali. Tini je uspelo, da je v navalu besa deaktivirala svoj Twitter profil. Sicer je pisalo, da se po tridesetih dneh profil izbriče, če pa se vmes vpišeš v profil, ga to ponovno aktivira, s tem pa se ohrani tudi uporabniški račun. Tina je potem pozabila na Twitter, račun so ji izbrisali, ker pa je imela nanj povezanih kar nekaj drugih službenih, je izgubila dostop še do njih. Kako zahtevno je sicer deaktivirati ali izbrisati profil iz omrežij Facebook, Twitter in Instagram? Kaj morate storiti, da pridete do Centra za pomoč uporabnikom, kjer vas nato lepo vodijo do gumba, ki končno omogoči izbris profila? Kaj se zgodi, ko izbrišeš profil?
Lažne novice so pojav z dolgo zgodovino, a doba interneta in družabnih omrežij je njihovemu širjenju dala velik pospešek, saj do prejemnika medijskih vsebin pridejo v trenutku. In ker so lažne novice zelo podobne novicam, ki so preverjene in poročajo o dejanskem stanju na svetu, so uporabniki velikokrat v precepu, ali je sploh res, kar berejo, poslušajo in gledajo. Zato smo poklicali Katarino Bulatović, novinarko in urednico Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, ki se z lažnimi novicami profesionalno srečuje vsak dan. Z nami je delila nasvete in trike, kako prepoznamo lažne novice in lažne spletne strani, povedala pa bo tudi, kaj lahko storimo, da v množici informacij je pozabimo na kritično razmišljanje.
V času večjih humanitarnih kriz se vedno znova pokažeta in izkažeta sočutnost in dobrodelnost ljudi. A med vsemi dobrimi ljudmi se vedno najdejo tudi takšni, ki želijo krizo izkoristiti. S strokovnjakom za kibernetsko varnost dr. Tilnom Gorenškom smo zato razmišljali o spletnih humanitarnih prevarah: kako jih prepoznamo in na kaj vse moramo biti pri spletnih dobrodelnih akcijah pozorni, da naša sredstva res pridejo do ljudi, ki potrebujejo pomoč?
Wordle. Ste že slišali zanj? Ali bolje, videli na spletu, kjer se uporabniki hvalijo z dnevnimi dosežki igre, ki je postala svetovni spletni hit.
Baterija je srce naših mobilnih telefonov. A čeprav se uporabniki zavedamo njene pomembnosti, zdravju baterije še vedno ne namenjamo dovolj pozornosti.
