Iskanje
Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rock. Se pa pogosto dogaja, da je potrebno za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in nato spet z drugega na prvega. Zaradi avtorskih pravic je oddaja na voljo 7 dni po prvem predvajanju.
Make ‘em Laugh, Make’em Cry, Make ‘em Wait, 13. albumsko delo valižanskih rockovskih prvakov Stereophonics, ima poleg zanje takoj preproznavnega post-brit-pop jedra tudi še druga zanimiva stilska obrazila. Manjka mu edino še kak komad več. To pa je pohvala, ki so jo Stereophonics iz Cederami čakali presneto dolgo, kar 16 let. Naslov ocene novosti zasedbe Stereophonics, ki je brez težav tudi novi no. 1 na britanski lestvici, bi zlahka bi tudi “Žvižgajoče na poti proti poletju”. .
19 min • 07. 05. 2025
Ko je Rebecca Lucy Taylor, nekdanja polovica - sploh na kontinentu - manj znanega sheffieldskega indie-pop dueta Soft Club, pred desetletjem zašla na samostojno ustvarjalno pot, je bilo pričakovati, da bo mičen spoj mehkih kitar, vznesenega petja in premišljena synth-pop motivika pridobila nov parameter. A zgodilo se je nekaj povsem nepričakovanega. Self-Esteem je najbolj eksotično ime, kar jih je na pop sceni, o tem ni dvomov. A kljub imenskim pomislekom je Taylorjevi uspel veliki met. Glavni adut Self-Esteem so njene realistične izpovedi o ženskih problemih in tegobah, o tesnobah in o samo-sprejemanju, samo-motivaciji. Stvari postanejo resne, ko se ob poslušanju pevkinih iskrenosti tudi moški del populacije zave, kako bi bilo najbolj prav razumeti nasprotni spol, ki za cvetoče bivanje stalno potrebuje trdno oporo in brezpogojne zaupnike. Kaj pa glasba? Ta je vpadljiva, nenavadna, pogosto sega izven pop konvencih, delno eksperimentalna - a je taka z razlogom. Avtoričin tretji album A Complicated Woman (Težko razumljena ženska) ima najmanj eksotično ime, kar jih je.
21 min • 30. 04. 2025
Vabila na prvostopenjsko odkrivanje afriške pop stvarnosti v nobenem časovnem obdobju ne gre prezreti. Peti zaporedni album je pred dnevi predstavil najbolj priljubljeni in najbolj vplivni nigerijski pop zvezdnik Davido. Toda ko je govor o pop glasbi na osnovi afrobeata, ali na še bolj specifičnem žanru, ki ga imenujemo amapiano, se osrednja Afrika zdi kot zelo pomanjšan sinomim za glasbeno tržišče, ki ju ta dva sloga zalagata. Afrobeat s številnimi sorodnimi vezmi, z reggaejem vred, je že desetletja tudi vesten sopotnik sodobne ameriške soul in R&B produkcije. Davido je tudi zato etabliran globalni superzvezdnik. Enako univerzalno pa odzvanja tudi zvočno bogata, vendar ves čas mehka in k stalnemu zibanju v bokih nagovarjajoča vibracija albumskega dela 5ive.
20 min • 23. 04. 2025
Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rok. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.
20 min • 16. 04. 2025
Iz očarljivega angleškega Cambridgea prvič v Cederamo Black Country, New Road! Seveda s pričrnimi pozdravi in neizmerno ljubeznijo do težko-izmerljivega! Album Forever Howlong je skladno z zvočno neo-folk ali barok-simfo-folk-rock podobo poseben tudi, če se zavemo sporočilnosti iz verzov. Sanjski in psihadelični in sem ter-tja še divji lovski motivi so prepleteni, če ne kar močno zavozlani. Morda bo zaradi vznesenega, reče se na-hajpanega, vokala sicer violinistke George Ellery aktualni albumski izdelek eksotično-ustvarjalne skupine pri marsikomu zbudil oboževalce apetite po britansko-francoski avant-pop zasedbi Stereolab. Če pa boste z mano vštric razmišljali o tem, da nas je vse glasbene sladokusce, pač enkrat-že, na svoj trnek ujel Frank Zappa, pa tudi prav.
18 min • 09. 04. 2025
Vse kaj drugega bi bilo veliko presenečenje. Mumford & Sons, prvaki angleške folk pomadi, ki je pred dvema desetletjema začela brsteti in zrastla v veličasten trend, so se vrnili. Po dolgih sedmih letih, zdaj le kot trio. Vsebina novega albuma potrjuje temeljno idejno redukcijo. Nenazadnje je tudi naslov dela prevzet po delu zahodnolondonskega parka, kjer so Marcus Mumford in prijatelji (ne sinovi) zabrenkali prve ubrane akorde. Je tako o trpkosti oziroma o eksistencialnem izpraševanju, ki se smolasto cedita iz besedil novih pesmi Mumford & Sons, sploh treba recenzentsko posebej drobiti.
18 min • 02. 04. 2025
Naslov popolnoma ustreza razpoloženju, na katero namiguje Japanese Breakfast. Drži, veličanstvo melanholije je svetlobna leta od zapovedanih gabaritov in vzorcev. Naj tako tudi ostane. Japanese Breakfast v resnici ni bend, pač pa to pomlad še posebno raznežena kantavtorica Michelle Zauner iz Oregona. Japanese Breakfast je, čeprav polovica rodu avtorice izvira iz Koreje, glasbeni projekt Zaunerjeve, ki seveda vključuje tudi družino spremljajočih instrumentalistov. Indie-pop, poudarjeno sanjav, na četrtem zaporednem albumu Japanese Breakfast skoraj ne prestopa rokovskega, kaj šele eksperimentalnega roba. Tako sploh ne moremo več le sumiti, da bo aktualna Cederama še zlasti v veselje in tolažbo vsem nam, ki nas, pač prepogosto, pesti spomladanska utrujenost.
19 min • 26. 03. 2025
Lady Gaga se s šestim albumom vrača k – Lady Gaga; k razuzdani plesalki na electro-pop ritme. Ti so sestavljeni in v strukturiran niz zloženi pričakovano premeteno. Toda sled, ki ostaja za albumom Mayhem, na katerem se zadnja velika avtorsko neodvisna popzvezdnica srednje generacije samopomlajuje za ducat pomladi, ni posebej častitljiva. Lady Gaga se v posameznih songih slogovno občutno preveč opira na aktualne vplive iz okolice (beri: na vplive iz konkurenčnih taborov), istočasno pa Mayhem označuje kot posvetilo svojim idolom, ki se jim do zdaj še ni utegnila pokloniti. Zmeda postane prenasičena z ugotovitvijo, da je nekaj njenih novih popevk, ops, zelo zanimivih!?
20 min • 19. 03. 2025
Sam Fender naj bi bil veliki up angleše rokovske scene. Naj bi bil! S tretjim albumom je 30-letnik potrdil marsikaj,marsikaj drugega; ops! Muzika na albumu People Watching – pred kratkim sicer britanski no. 1 – je klasičen novodobni korporativni komplot. Fenderjevega skoraj plagiatorskega mozaika pač preveč izkušeni Val 202 preprosto ne more pogoltniti kar tako. Cederama bo s stališča lačnega kritiškega volka recenzentsko nebeška. Za obrekovalske navdušence pa še bolj!
20 min • 12. 03. 2025
Sok debate se lahko stéka tudi pod dilemo, ali so iskrena priznanja razmišljujoče dame, poveznjena čez elektro-, včasih baročni- ali pač art-pop, namenjena le intelektualkam, morda feministkam? Zakaj bi bila le njim? Edini pomislek ob peti albumski predstavi kalifornijske ustvarjalke malce posebnih popevk se ustavi ravno na tej točki. Banksova kot da si ne upa čez rob, čeprav ga je prestopila že v prejšnjem songu. Pevki St. Vincent in Mag Myers pripovedno vijugata primerljivo z njo, a sta vseeno bolj rokerici. Nekaj odlično zasnovanih in enako uspešno izvedenih popevk dela družbo morda prešibkim, premalo eksponiranim, premalo pogumnim zvočnim eksperimentom, pri tem pa poetika albuma Off With Her Head (Proč z njeno glavo) sploh ni tako zelo ognjevita, pravzaprav sploh ne deluje tako zelo samokritično ali samodestruktivno. Off With Her Head je dobra poslušalska izkušnja, vendar vsem navdušenim nad popom, to še velja, najprej priporočim prva albuma Goddess (2014) in Altar (2016) pevke Banks.
16 min • 05. 03. 2025
Vemo, kaj botruje krepitvi telesa, pa tudi, kaj utrjuje zdrav duh in zdrave misli. Vsaka ponovitev iste vaje se v pisanem svetu, ki ga živimo, zdi malenkost dolgočasna rutina. Toda skrb za ohranjanje razsvetljenih in obenem poudarjeno humanih idej kot da ustvarja nekakšen prijazen holističen planet. S tega planeta prihajajo, saj res še vedno valižanske, rockovske legende Manic Street Preachers. Njihov petnajsti zaporedni album se imenuje Critical Thinking. Po naslovu bi sodili, da je vsebina albuma še bolj kot na minulih zavezan krepitvi delavske, če ne kar socialistične zavesti. A to ne drži. Manic Street Preachers so (tudi) romantični, skoraj medvedkasti. Občasno zazrti v daljavo in skoraj namensko odmaknjeni od značilnih protestniških pamfletov. Manic Street Preachers so, kako pomirjujoče, malodane pozabili na svojo strogo izpovedno taktiko. Seveda le pogojno! Njihov alternativni, bučen, obenem pa še vedno melodičen in speven glam-rock je tudi na Critical Thinking vseprisoten. Pet, šest songov je resnično krasnih, druga polovica albuma za tem idealom malce zaostajal. Ne gre pozabiti izpostaviti, da bodo Manic Street Preacher prihodnjo pomlad slavili že 40 let delovanja.
24 min • 26. 02. 2025
Indiepop kot po pravilih. Angleški The Wombats so, nič hudega sluteč, pravilni, tudi ko gre za frekvenco izdajanja albumov. V osemnajstih letih so jih posneli šest. Prejšnji Fix Yourself, Not The World (2022) je bil muzikalno malce boljši, je pa zato aktualni bolj liričen, plaho introspektiven in tako manj igrivo razuzdan kot vseh njihovih prejšnjih pet, pravzaprav. Štirje novi komadi skupine The Wombats so resnično sijajni. Vseeno pa je to le četrtina omenjenega dela. Reklo bi se, da se The Wombats ne posvečajo več samo poletnemu rajanju in vzporednemu poltrapastemu opevanju naših čudaških socioloških in psiholoških vzorcev, ampak so večkrat zrelo zazrti tudi vase. Ob tem je treba opozoriti, da so levitve lahko nevarne. V Cederami izveste, zakaj obstaja upanje, da se The Wombats v procesu svoje lastne preobrazbe ne bodo prenaglili – in, bognedaj, usodno prekucnili.
18 min • 19. 02. 2025
FKA twigs ostaja ekstot, pa najsi smo zagledani v njen portret, ali pa uživamo ob poslušanju pevkinega tretjega albuma Eusexua. Tega je tudi drzna plesalaka ustvarila v sodelovalnju z nekaj najbolj izpostavljenimi producent, predvsem specialisti za elektronsko, bodisi plesno bodisi ambientalno glasbo. Več-žanrsko zlitje in to pogosto asimetrične sorte - to bi bila lahko spremljajoča definicija pop songov, ki se bodo zvrstili Cederami. Ta album Eusexua razglasi za še ravno prav nekonvencionalnega, za sladkega, a ne zgolj sladkega. Tako še naprej živ lahko ostane tudi vrisk: Nadpovprečna FKA twigs vedno navduši.
20 min • 12. 02. 2025
Popevkarski superzvezdnik soularskih nagnjen, electro navdiha in milenijskega značaja je kljub drugačnim napovedim nazaj. The Weeknd je v zadnjih treh letih o svojem ustvarjalno-pojavnem stanju dal od sebe le en okrepljen signal. Ta je sprva nimigoval, pozneje pa celo potrdil, da se bo neustavljivi Kanadčan vsak čas (za vedno) poslovil. A se - podobno kot že nič koliko njegovih kolegov -, sploh tistih z utrjenim statusom veličastnega komercialnega uspešneža, ni. Njegova skladba Blinding Lights, največkrat strimana glasbena enota vseh časov, pred petimi leti presenetljivo ni prejela grammyja. The Weekndovemu bojkotu glasbenih oskarjev je sledil nedeljski preklic tega. The Weeknd po desetletju in pol lestvičnih zmag občasno kot da glasbenem prizorišču nadomešča Georgea Michaela. Pa ne le simbolno. Tudi hitrejši komadi izjemnega Angleža so bili zaradi fantastično izkoriščenega vokala krepke večsezonske souldance eksplozije. Enako univerzalne so ostale tudi Michaelove (pol)balade in The Weekend se vsaj delno zgleduje tudi po teh. Delo Hurry Up Tomorrow je nova čudovita pevska studijska vaja vrlega pisaca songov. Vključuje kar 22 sorazmerno dolgo trajajočih posnetkov. V proizvodni vznesenosti The Weeknd očitno tekmuje s Chrisom Brownom. Nenazadnje je otvoritveni song tega albuma odprtokodno posnemanje sloga Michaela Jacksona, vedno prvega med Brownovimi navdihi. In še. Da The Weeknd ne bi ostal dolžan lastni hiperkreativnosti, se vzporedno njegovi novi glasbeni izdaji obeta tudi film, celovečerni psihološki triler. Soscenarist in glavni igralec v tem je The Weeknd. Polbiografska zgodba spremlja nespečneža, ki se romantično zaplete z neznanko. Film Hurry Up Tomorrow je že posnet, pripravljen za distribucijo pa naj - zaradi nesoglasij med producenti in avtorji - še ne bi bil. Po tem ko Hurry Up Tomorrow udobno preživi Cederamo, se novo intrigantno poglavje v neverjetnih petnajstih letih The Weekendovega življenja komaj začne.
20 min • 05. 02. 2025
Slowly, It Dawns orisuje svit, ki prevzame že s prvimi žarki. Victoria Canal je svoj prvi album snovala počasi in zelo skrbno. Ameriško-španska kantavtorica je posebnica, kot je na glasbenem prizorišču še ni bilo. Svetovljanka zaradi invalidnosti - posledice amnijske pregrade - izstopa še bolj. Victoria Canal izstopa zaradi resnično očarljivo, čutno izvedenih pop songov, ki mamijo kot najtoplejši objem.
17 min • 29. 01. 2025
Ves čas spremembe, druga za drugo. Sprememba za spremembo. Še nedavno se je najstniškim debitantom bolj zaupalo. Prej pa je veljalo, da je samo zrela osebnost lahko zrel avtor s prepričljivim nastopom. Za kariernim računom Rose Gray je tudi velik ne, ki ga je, kot pravi energična Londončanka sama, zadnji hip namenila neusmiljeni glasbeni industriji. Prepevati nekaj, kar ji ni všeč, zanjo nima smisla. Pred štirimi leti je pri 24-ih predstavila prebojni mikstejp Dancing, Drinking, Talking, Thinking. Štiri leta pozneje je tu njen prvi album. Največ veselja zvedavi pevki in avtorici iz kreativno dinamičnega vzhodnega dela metropolisa še vedno ponujajo, glej ga glej, ples, veseljačenje, čvekanje in razmišljanje. Le da naj vse štiri discipline izzvenijo glasneje kot kdaj prej. Rose Gray je pevka house- in elektro-popa. Njen izraz je svetlobna leta oddaljen od diskomehčalca, značilnega za Kylie Minogue. Še boljša pa je primerjava s kolegico Duo Lipo. Čeprav je ta dosegla svetovno slavo, jo Rose Gray prekaša s predanostjo ibiški žurerski pripovedni ideji, še bolj pa navdušuje umetelno zbrušeni lesk njenih songov. Kajti vsak izmed teh ima poleg ritma, ki usmerja proti plesišču, še nekaj mamljivih karatov.
18 min • 22. 01. 2025
Škotska indie rock zasedba Franz Ferdinand je bila odsotna 7 let. Zdaj je napočil čas za njen šesti album. Ta obeležuje 21 let vzpostavitve danes vedno prepoznavne mešanice postpunka in britpopa, ki jo je ponudil istoimenski prevenec ekipe Franz Ferdinand. Brez pincete, temveč z vilicami, in brez laboratorijske tehtnice, ampak kar po občutku, si delo The Human Fear zasluži sodbo pol pol. Polovica novih songov Franz Ferdinand je klasičnih Ferdinanov, preostala polovica pa malo bolj zvedavih Franzev. Pri tem se glasgowski kvintet kaj prida zavzeto povsem novim tipom zvočnih in strukturnih eksperimentov ni predal. To pomeni, da je tisti sodobnejši izraz Franz Ferdinand s tem albumom pridobil nadaljevalno fazo, izrazite ustvarjalne rasti pa ne. The Human Fear je tako še ena klasika, ki smo je veseli, seveda smo je. S pripombo, da so vsi vnaprej preveč optimistični zdaj najbrž malce razočarani.
19 min • 15. 01. 2025
Preostala nam je še druga polovica - sočnega preleta najboljših preteklega leta, sočnega spomina na najboljše albume, ki so pristali v Cederamah, letnik 2024. V tem izboru izborov se z uvodno udarnostjo, ki vključuje namensko skrčeno število verzov, podviza Charli XCX, sledili bodo povratniki, znova slikoviti London Grammar, za Londončani pa takoj newyorški posebneži, v resnici posebnice Michelle. V vseh treh primeri zelo pomenljivo dekliščino oziroma izrazito ženske teme bosta očarljivo nadgradila Chris Martin skupaj s svojimi Coldplay ter kot zadnji še Michael Kiwanuka.
18 min • 08. 01. 2025
Med naslovi albumov, ki so bili cederamsko poveličani v prvi polovici leta 2024, jih zlahka izpostavimo šest. Ob upoštevanju osnovnih kriterijev, ki zadevajo slogovno domiselnost, prepričljivo izvedbo in nenazadnje tudi komercialni izplen, se zdi izbor izborov dokaj nezahteven. Celotni koledar 2024 pa izdatnih artističnih napredovanj v sferah pop in rock ni pokazal. A to še zdaleč ne pomeni, da bo veličastnost sladkih prispevkov - če začnemo s Kali Uchis, nadaljujemo pa The Last Dinner Party in Taylor Swift ter končamo z nastopoma Jordana Rakeija in Billie Eilish - kakorkoli načeta.
23 min • 01. 01. 2025
Božični napevi že stoletje veljajo za unikatno popularno glasbeno kategorijo. Te posebnosti se vsako jesen lotijo drugi izvajalci. Po nepisanem pravilu namenske božične albume, ne glede na njihov žanrski profil, predstavljajo bolj izkušeni, starejši in uspešni, za to obliko pravzaprav naposled zreli solisti ali skupine. V zadnji letih se med božične aktualnosti, med katerimi so bili nekoč stalnica, vse redkeje vrivajo izvajalci standardov ali zimzelenih uspešnic, ki jih je tudi sicer vedno manj. Med letošnjim naborom božičnih albumov Cederama predstavlja enajsti zaporedni, a prvi božični album vokalnega kvarteta, izvorno alabamske zasedbe kantrijaškega izvora Little Big Town. Polovica njihove predstave The Christmas Record je sestavljena iz novih avtorskih songov, pri tem pa so slogovno zelo raznovrstni. Little Big Town je pol ducata klasičnih božičnih skladb prevzel in priredil iz različnih polpreteklih obdobij, odločno najstarejšo med njimi tisto, ki zori že osem dekad.
23 min • 25. 12. 2024
