Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cederama

560 epizod

560 epizod


Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rock. Se pa pogosto dogaja, da je potrebno za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in nato spet z drugega na prvega. Zaradi avtorskih pravic je oddaja na voljo 7 dni po prvem predvajanju.


28. 02. 2024

MGMT - Loss of Life

MGMT na četrtem albumu, prvi izdaji po šestih letih diskografskega odmora, ponujata le še trezne refleksije urbane džungle ali ljudi preobteženih s stiskami, ki tavajo v tej. Psihadeličnih vratolomnosti je na menuju ameriškega hipsterskega pop-rock dvojca MGMT ostalo le še zelo malo. Cederamski izbor z albuma Loss of Life vključuje tudi dva songa, ki bi ju kaj hitro lahko prevzeli iz opusov drugih znancev. Niz prehodov v Dancing In Babylon spomni na Eltona Johna, vokalni naklon, ki izzveneva iz popevke People In The Streets pa je na las podoben značilnemu Bretta Andersona iz angleške indie-rock postave Suede. Medtem ko bo rubrični zaključek folk pesmica, ki jo lahko nesete tudi na izlet v hribe. Mikaven in mestoma izjemno sladek, a še vedno čudaški album, itak, čudaških dveh.


21. 02. 2024

Chromeo - Adult Conteporary

Fazon a la Chromeo je izumil Rick James. Likala sta ga tudi Prince in Michael Jackson. Pri čemer Chromeo, kanadski electro-funk-pop duo, priznavata, da se močno zgledujeta po navezi Hall & Oates, komericalno najbolj uspešnem pop dvojcu v zgodovini. Lahkotno disco-popevkarsko z izpostavljeno heteroseksualno noto načeloma ne more biti v bližnji žlahti z visokimi umetniškimi aspiracijami. Za nameček Chromeo tudi na odru nista kakšna posebna performerja. Toda kombo enega po srcu računovodje in drugega po srcu jezikoslovca, hkrati (tudi po izgledu tipičnih) Žida in Arabca, si tudi po dvaindvajsetih letih slogovno uniformirane aktive edino dovoli - le še več zabave.


14. 02. 2024

Brittany Howard – What Now

Pevka nagrajenih grobih južnjaških soul-bluzrokerjev Alabama Shakes je pri drugi solistični eksploziji. Glas Brittany Howard je še naprej nepoboljšljivo moški. Slogovni most med njeno (najbrž že ugaslo) matično zasedbo in aktualno pripovedno paradigmo je bil na prvencu Jaime razmeroma kratek in prepričljivo plohast. Kar prinaša What Now, pa je struktura popolnoma nepričakovanih funk razponov in soul nosilnosti, bluzovskih krivin spodobna osupljivih amortizacijskih tehnik. Brittany surovo, in to dobesedno, koketira s Princem, Jamesom Brownom, Sly & The Family Stone v njihovih najbolj divjih, najnesramnejših (nasty) izpovednih fazah. Obenem pa se Brittany Howard skoraj v vsakem songu prepusti uživaški rokovski eksperimentalni nasladi kot nekoč v soul-jazz sferi Nini Simone ali med hiphop-soularji Erykah Badu. Morda res ne najprijaznejša, a zato toliko bolj intrigantna Cederama.


07. 02. 2024

The Last Dinner Party - Prelude to Ecstasy

Dandanes so taki albumi izjemna redkost. Londonski kvintet je udaril komaj lani, in to z art-rokom v vsej njegovi estetski širini. Po večini kompleksne kompozicije s sladkimi nastavki včasih pospremijo kriki, najpogosteje pa očarljiva orkestracija; vrhunec bakhusovske poetike zasedbe pa je izveden v songu, ki tu in tam spominja na opus Abbe. Dekliška peterica obiskovalce svojih koncertov poziva, naj se oblečejo teatralno. Angleška popscena pomni kar nekaj pospešenih šprintov, od anonimnosti do vsecelinske prepoznavnosti. Nekoč Suede, pred dvema desetletjema Arctic Moneys in zdaj The Last Dinner Party. Ob tem sploh ni odveč omeniti še dolgo vrsto referenčnih glasbenih solistov in združb, ki jim vdane oboževalke Davida Bowija stilističnopripovedno sledijo, čeprav so ti asociacijski fragmenti raje krajši. Na res večkratno eksotičnem, sočnem, buhtečem albumu indie-popa ali mehko artističnega popa, tj. na prvencu ekipe The Last Dinner Party, zaznavamo The Darkness, Roxy Music, Florence & The Machine, Haim, Warpaint, Marca Bolana, seveda Kate Bush ter še kakšno uverturo Dannyja Elfmanna. Zelo vpadljivo.


31. 01. 2024

JAMES ARTHUR - Bitter Sweet Love

Za večino nekdanjih šampijonov nedeljskih televizijskih šovov, lovov na nadarjene, nepovrnljivo veljajo drugačna sodniška pravila. Najprej popravek. Makretinški izvedenci so lovili najbolj nadarjenega in leta 2012 ujeli Jamesa Arthurja. Ta pa je lovil le potrditev, prepoznavnost in slavo. Sodniki na tekmovanju The X Factor so Arthurja že ocenili in presodili. Presodili so, da mu bo kritika v poznejši karieri naklonjena. Največkrat se na tej prelomnici pojavijo težave. Razlike med mnenji kritikov in televizijskih voditeljskih zvezdnikov ter kritikov prostih misli so neizbežne. Največkrat zato, ker dobri, odlični interpreti vse prepogosto niso tudi avtorji dobrih songov. Pod črto pa: bolj celovitim avtorsko-performarskim osebnostim k jatam potencilnih zmagovalcev nedeljskega TV-razvedrila ni treba pristopati. Tudi 35-letni James Arthur je bil oziroma je še vedno ujetnik lastne (prenapihnjene) slave. Kot avtor ali soavtor se še vedno trdno oklepa šablonskih in manj karakternih songovskih okvirov ali oblik. Je pa njegov peti album v primeri s prejšnjimi pridobil ritmično hitrost in s tem tudi sproščenost. Res, velike dvoransko-stadionske hiperemotivne balade preprostih harmonij in standardiziranih aranžmajev tudi v delu Bitter Sweet Love ostajajo, toda niso več v večini. A tudi del teh bolj suvereno niha v tempu. Se pa mednje vrine tudi par, če ne kar krepak trio komadov, v katerem je prešeren napoj in ki pušča za sabo manj predvidljiv vtis. Ne nazadnje, tudi v opusih zasedbe One Direction, Ollieja Mursa, Aidena Grimshawa in podobnih se najde kakšen presenetljivo dober pop, v Arthurjevem primeru pop-rokovski primerek. Cederama sestoji iz teh.


24. 01. 2024

Bill Ryder-Jones – Iechyd Da

“Nešteto stvari je lepih, marsikaj pa v življenju tudi ni pravično in radostno,” tehta Bill Ryder-Jones, nekoč član še vedno uspešnega liverpoolskega folk benda The Coral. 40-letni poet in kantavtor na svojem izvrstnem petem solističnem albumu Iechyd Da (v valižanščini: dobro zdravje) v popolnoma cinematičnem slogu slika dualizem, ki ga poznamo vsi – a si ga, najbrž zaradi strahov, ne upamo niti omenjati. V Cederami Bill Ryder-Jones nekajkrat zapoje podobno kot sloviti Leonard Cohen.


17. 01. 2024

Kali Uchis - Orquídeas

Dva obraza edinstvene Kali Uchis v svojo družbo sprejemata še dva. Ameriško-kolumbijska pevka in avtorica je prav to. Duhovno in glasbeno razpeta med dve kulturi. Uchisova je bil rojena v ZDA, a je svojo prvo šolsko nalogo spisala v španščini. Prešeren dualizem, ki ga je glasbena industrija nadobudni umetnici odsvetovala (in še vedno je tako), z albumom Orquídeas pridobiva še enega, še eno nasprotje, še en poudarjen kontrast. Pevkin lani predstavljeni album Red Moon In Venus zapriseženo zveni kot romantični bolero, ta aktualni pa kot še vedno skrajno senzibilno sestavljena bomboniera občutno hitrejših, bolj dinamičnih pop songov, znova z zgolj s španskimi verzi. Sanjavost in eteričnost, ki sta stalnici opusa Kali Uchis, je z občasnim džezovskim flirtom blago spomnila na Amy Winehouse. Toda peti zaporedni album Uchisovo in njen ekspresivni pogum pogosto približa celo izjemnemu statusu legendarne Sade. Ugodje, ki ga skriva delo Orquídeas, si zasluži vse razpoložljive komplimente.


10. 01. 2024

BJ The Chicago Kid x Yeti Beats – Gravy

Gravy prija vsakomur, še najbolj pa zapeljivim damam in izkušenim šarmerjem. Soular in gospel vokalist BJ The Chicago Kid je namensko zastal v kalifornijskem studiu Yetija Beatsa, kjer navadno poplesava Doja Cat. Toda BJ The Chicago Kid, sicer tudi sam vdan sopotnik in sodelavec številnih hiphopovskih zvezdnikov, je zdaj sam v vlogi gostitelja. Pevca in producenta pri snovanju dela Gravy obiščejo tudi raper (Freddie Gibbs), znana džezovska klaviaturista (Roberta Galsper in Cory Henry), tri izjemne pevske kolegice in naposled še ena, kot poudari tudi BJ sam, ikona. Cederama bo tako sestavljena iz sproščenih, šminkerskih funky soul-pop songov, v katerih skupaj z BJ The Chicago Kidom nastopijo Andra Day, Chloe Bailey in Coco Jones ter veliki Philip Bailey.


03. 01. 2024

Naj 2023 - drugi del

Tudi druga polovica letnega pregleda najbolj popularnih diskografskih dobrin Američane slavi le tretjinsko. Uspešna Olivia Rodrigo v spremstvu tržno manj zadovoljnega Chrisa Browna utrjujeta, prva standardni, slednji demografski trend. Minula glasbena jesen je nasmejala tudi razuzdanega Avstralca Troye Sivan in eteričnega Korejeca Vja, odlična dusty-soularka Jorja Smith in ikonski The Rolling Stones pa simbolizirajo angleško pentljo zdaj že skoraj povsem razkrite bilančne bonboniere.


27. 12. 2023

Naj 2023

Prva polovica letnega pregleda diskografskega vrenja ima večino vsebine rezervirane za Angleže, kajti Američani se niso posebej izkazali. Joeseph, Raye, Gorillaz, povratniki Depeche Mode in celo Noel Gallagher so nemara presenetljivi, a povsem legitimni udeleženci sprejema pozno-zimskih in spomladanskih cederamskih laureatov.


20. 12. 2023

Cher - Christmas

Posebej izstopa božična predstava Christmas slavne ameriške pevke in igralke Cher. Praznični album zapolnjuje tudi četverec avtorskih songov. Eden od teh, hkrati uvod v rubriko, bo pomenljiv zgodovinski opomin, da hiphop modo uporabe vokalnega avto-tune efekta ni uveljavil nihče drug kot pred četrt stoletja prav Cher. Stevieju Wonderju, Darlene Love, Cydi Lauper in Michaelu Bubléju pa se kot gost karizmatične Cher pridruži celo raper Tyga. Srečen božič vsem!


13. 12. 2023

Tate McRae - Think Later

Profil pevka-plesalka postaja podhranjen. V sila zahtevno zabavno-industrijsko nišo z drugim albumom zdaj čisto resno in zagnano vstopa 20-letna Tate McRae. Kanadska šou-plesalka in balerina v golem glasbenem oziru za zdaj še ne ponuja presežkov, toda drama, ki se je v zadnjih dveh letih vzpostavila okrog izjemno nadarjene performerke obeta veliko. Delo Think Later, ki ga zaznamuje predvsem izloščen dance-pop, simbolno in bržčas tudi dejansko ni naključno zadnja velika diskografska novost, predstavljena v letu 2023.


06. 12. 2023

Peter Gabriel - i/o

Že vrnitev na prizorišče po kar dveh, dejansko pa po treh dekadah je zgodba zase. Posebna zgodba ali kar enigma ostaja tudi Peter Garbiel. Angležev umetelni rock in unikatna izvedba le-tega na povratniškem delu i/o vnovič zažari, enako kot simbolizmi v njegovih eksistencialističnih verzih. Tako največji naravni sovrag opusa zdaj 74-letnega Petra Gabriela, enega najbolj cenjenih avtorjev in performerjev v rockovski zgodovini, v letu 2023, ironično, ostane le pojav, ki ga je Gabriel nekoč opeval najraje: deja-vu.


29. 11. 2023

Black Pumas − Chronicles of a Diamond

Neo-soul je verjetno preširoka žanrska oznaka. Zasedba Black Pumas, duet pevca in kitarista, razširjen v odrsko občutno veliko družino instrumentalistov, je po hvaljenem prvencu prispela do kritičnega drugega zaporednega albuma. Zgradba tega po tihem priznava, da so bila tri leta za oblikovanje kalorične songovske zbirke in s tem tudi komercialno zaznavnejši met prekratka. Zasedbi Black Pumas se je kljub sorazmerni statusni obskurnosti uspelo uvrstiti med nastopajoče na Bidnovi inavguraciji, pozneje, dobesedno po politični liniji, pa je dosegla še nominacijo za gremija. Toda to je bil čas, ki ga je zaznamoval izjemen istoimenski prvenec postave Black Pumas. Na tem novem delu sta dva komada odlična, dva dobra, drugi pa so le še zadostni. Zakaj? Preprosto zato, ker so premalo neo.


22. 11. 2023

CHRIS BROWN - 11:11

Če gre zaupati velikanu R&B-popa, nov trend zapoveduje duhovnost na anfetaminih. Chris Brown je za naslovno prispodobo svojega enajstega albuma izbral povzetek iz učbenika joge, medtem ko produkcijska spoliranost njegovih songov in vztrajanje pri opisih eksplicitnih prizorov ostajajo. Med dvaindvajsetimi Brownovimi svežimi uspešnicami jih je neposredno za na sluznico dejansko primernih le kakih sedem. Prvi indikatorji potrjujejo, da album 11:11 izjemoma ne bo postala komercialna super-uspešnica. Je pa omenjenih se sedem tako veličastnih, da jih Cederama pač mora zajeti.


15. 11. 2023

PINKPANTHERESS − Heaven Knows

Še včeraj je PinkPantheress veljala za dragoceno novo moč veseljaške alternativne, plesno-klubske scene, a je njen premierni album marsikaj obrnil na glavo. Obrnil? Na videz že, toda resnično ustvarjalno vrenje ali pa raje drobljenje za uspehom 21-letne pevke in avtorice iz angleških toplic Bath je ohranilo izvorni ritmični način. Govor je o 2-stepu, danes raje govorimo o pretočnem boben-in-basu, tj. liquid drum’n’bass. Toda nastavek tega je pri delu Heaven Knows izveden v super srčkan pop. Ta pa mlado kri nemudoma požene v pogon, starejšo pač sprva zdrami, a sem prepričan, da kmalu prav enako razvedri. Za popprihodnost še kako pomemben album. Nebesa, bržčas res, že vedo. Vneto razkrinkavanje slutenj pa je vrli PinkPantheress že lep čas − v kratek čas.


08. 11. 2023

Bombay Bicycle Club - My Big Day

Kreativni paravan londonskega indie-pop komba je malodane neskončen. Tudi zato so sodbe o njihovem boljšme, najboljšem ali naj-najboljšem albumu odveč. My Big Day je drugi po vrtnitvi, sicer pa šesti celovit izpad Bombay Bicycle Cluba. Spričo uživaškega in najbrž tudi zato uspešne vrnitve pred tremi leti, je ekipa začenjši s frontmanom in glavnim avtorjem Jackom Steadmanom izrazito razbremenjena, ravno prav nostalgična, predvsem pa odprtih pogledov ter, to pa, bržčas najbolj razpoložena za novo setev igrive ironije v vseh dvajsetih letih delovanja. Vse te pozitivne značajske karakteristike so opazne v verzih ali pa v pop-rock pregibih in sozvočjih, ki še vedno niso izgubili za skoraj že ikonski bend tako značilnih, mehkih, sladkih, čokoladnih skorjic. Bombay Bicycle Club se na delu My Big Day nepričakovano navdušeno bratijo s kar petimi različnimi pevskimi gosti. Rubrika bo zajela le par od peterca vnaprej izpostavljenih hitov, končala pa jo bo pomenljivost refrena, ki poje “Nebesa so tveganje, ki ga sprejemam”.


01. 11. 2023

Cleo Sol – Gold

Londonska soul pevka Cleo Sol ali Cleopatra Zvezdana Nikolić tudi na svojem tretjem albumu le vsake toliko, pa še to sila previdno pospeši. Poleg songov tega tipa je na delu z naslovom Gold zbranih tudi zajetno številno značilnih balad. V vseh pa pevka in avtorica, tudi vokalistka v malodane družinski zasedbi Sault poje bolj prešerno kot kadar koli prej. Najsi je Gold docela melanholična pesmarica, pa v tej optimizma sploh ne pogrešamo, bodisi tistega bolj skritega bodisi tistega premišljeno poudarjenega. Čudovit album za oblačne dni.


25. 10. 2023

The Rolling Stones – Hackney Diamonds

Nekolikanj je res trajalo, a zdaj se končno bliska, tako kot je treba! Hackney Diamonds je 26. studijski album največjega rokenrol benda. In vse, kar kleni rokerji ponujajo po osemnajstih letih ustvarjalnega odmora je …, ni …, ne preseneča, je pa vseeno odlično, celo izvrstno. Še več. Slogovno se The Rolling Stones pogumno sprehodijo mimo vseh svojih lastnih izumov, zasukov in zlitij − od klasičnega težkega roka, pregibnega belega bluza in bluza za zadnjo rundo. Zato album Hackney Diamonds ves čas zveni navihano, zlikavsko in zato docela zabavno. Slengovsko Hackney Diamonds označuje razdejanje, ki so ga svoje dni za seboj puščali londonski vlomilci. Okenska stekla so lomljiva tudi še danes. Pazite na njih.


18. 10. 2023

Troye Sivan - Something to Give Each Other

Kataloško bi razcvet priljubljenosti avstralskega pevca Troye Sivana smeli ocenjevati tudi kot “nova gejevska pop zvezda je rojena”. V resnici je stvar precej bolj preprosta. 28-letni pevec, rojen v Johanesburgu, je s tretjim albumom globalni glasbeni sceni dodal manjkajoči sprostitveni trenutek. Širše vsebinsko smo še vedno v post-pandemičnem času, ko se, še zlasti subkultura, pa tudi večina drugih, spominja socialnih in s tem tudi čustvenih ali romantičnih stisk, ki so pogosto privedle do prešernega hedonizma. Prav ta prešernost z opombo, češ, “ni bil vse tako rožnato kot se sliši”, pa je tema sijajnega pop izdelka. Ta stilistično izpostavlja dodobra “napet” house-pop, ki izveden z veliko elana nikoli ne razočara.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt