Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si


Zakaj so lahko bele mačke tudi gluhe?

Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.

5 min 11. 04. 2026


Zakaj se sladkor spremeni v karamelo, sol pa ne?

Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.

5 min 04. 04. 2026


Papige, celice in ena zelo radovedna publika

Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.

14 min 27. 03. 2026


Zakaj moški s starostjo izgubljajo lase, ženske pa ne?

Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.

6 min 21. 03. 2026


Bi kamele popile toliko vode naenkrat, tudi če ne bi živele v puščavi?

Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.

6 min 14. 03. 2026


Kako prati in sušiti perilo, da bo lepo čim dalj časa?

Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.

7 min 07. 03. 2026


Kako so nekoč izmerili višino gora?

Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira.

9 min 28. 02. 2026


Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?

Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

5 min 21. 02. 2026


Zakaj nam na mrazu kaplja iz nosu?

Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas.

7 min 14. 02. 2026


Kaj bi se moralo zaleteti v Zemljo, da bi jo vrglo iz tira?

V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.

8 min 07. 02. 2026


Zakaj so nekatere krvne skupine pogostejše od drugih?

Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.

7 min 31. 01. 2026


Zakaj rečemo, da je nekdo zdrav kot riba?

Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.

9 min 24. 01. 2026


Kako je lahko en sam asteroid zradiral vse dinozavre s planeta?

V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? Sogovornik: - dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani

7 min 17. 01. 2026


Kaj je na drugi strani popka?

Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka? Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.

8 min 10. 01. 2026


Kaj vednozelenim rastlinam omogoča, da ostanejo zelene tudi pozimi?

Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.

6 min 03. 01. 2026


Radiovedni z Nikom: Zakaj se piškoti s časom omehčajo, kruh pa otrdi?

Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.

8 min 27. 12. 2025


Radiovedni: Sladkor pod lupo

Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.

26 min 24. 12. 2025


Če sedimo na mrzlih tleh, dobimo volka v rit. Pa ga res?

Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila.

6 min 20. 12. 2025


Zakaj ne moremo bolje izkoriščati nukleark … ali pa strele?

Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani

7 min 13. 12. 2025


Kako je navaden petek postal "črni"?

Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je.

6 min 05. 12. 2025


Več epizod
RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt