Kranj se kot mesto prvič omenja v 13. stoletju, vendar je bilo območje mestnega središča poseljeno že v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. V bogati 6000-letni zgodovini so svoj pečat v mestu pustili mnogi. Najbolj ga je verjetno zaznamoval pesnik dr. France Prešeren, ki je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival v Prešernovi ulici številka 7, kjer je danes spominski muzej. Spomine na prebivalce mesta med rekama Savo in Kokro, tudi tiste iz starodavne preteklosti, pa hrani Gorenjski muzeji in so zdaj na ogled na arheološki razstavi, poimenovani Svetinje in črepinje, v gradu Khislstein. Skoraj tristo predmetov, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na Tomšičevi ulici, sosedi Prešernove, nas pelje v naselbinske kulture od prazgodovine do sedanjosti. Po razstavi, ki sta jo oblikovali Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj, nas je peljala kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju in vodja razstavnega projekta dr. Veronika Pflaum. Avtorica ilustracij na razstavi je mag. Irena Jeras Dimovska.
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.
"Imamo dober zgled severnih držav, kjer so zelo na hitro uvedli angleška predavanja, Nizozemska recimo. Tam zdaj prehajajo nazaj na nizozemščino, ker so ugotovili, da njihovi diplomanti enostavno ne znajo jezika svojega naroda in imajo zaradi tega težave z zaposlitvijo," izpostavlja dr. Monika Kalin Golob. V katerem jeziku bi morali študenti poslušati predavanja? Kaj bi prehod na angleščino pomenil za slovenščino kot naš materni jezik? Bi res postala jezik drugega reda? Ali bi s tem pridobili več tujih študentov? Kakšne so vmesne poti? Vlada bo predvidoma ta mesec obravnavala osnutek novega Zakona o visokem šolstvu, ki vključuje tudi prenovljeni člen o učnem jeziku.
21 epizod