Val 202

PAVZA

V ŽIVO

Priporočamo

Odbita do bita Alternativna omrežja 3: Rebeka Žerovnik o Discordu

V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?

Frekvenca X Januar v znanosti: Masni spektrometer, jedrska fuzija, respiratorni virusi in Znanstveniki proti plastiki

Sprehodimo se po odkritjih in dosežkih v znanosti v iztekajočem se mesecu, Frekvenca X ponuja raznoliko bero aktualnih raziskav - od jedrske fuzije, do masnega spektrometra, od plastike v morju do sezone okužb z respiratornimi virusi. Novinarjema Maji Stepančič in Luki Hvalcu se je v studiu pridružila gostujoča urednica oddaje, virologinja Katarina Prosenc Trilar.

Jajca Ti, ti nagajivka!

Že od nastopa nove vlade se del javnosti boji, da bo nova koalicija ustavila projekt samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je med svojim zadnjim mandatom izumila prejšnja vlada. Najbrž tudi zato, ker vsi razumemo, da gre za projekt, ki ga je treba ustaviti, namreč natančno iz spoštovanja do slovenske osamosvojitve – zato, ker mora strokovnost prevladati nad ideologijo. Muzej, ki pokriva obdobje in dosežke slovenskega osamosvajanja, že imamo. Imenuje se Muzej novejše zgodovine, osamosvojitev namreč časovno spada v novejšo slovensko zgodovino. Za ustanavljanje novih muzejev obstaja strokovni postopek, ki ga je prejšnja vlada v lastni vznesenosti zaobšla, ključni problem zagovornic in zagovornikov samostojnosti omenjenega muzeja pa ta trenutek predstavlja dejstvo, da je aktualna ministrica za kulturo pač »iz foha« in je ni mogoče žejne peljati čez vodo. Bitka za samostojni beton, samostojne stene in samostojno tablo na pročelju je, jasno, zgolj paravan, dimna zavesa za to, ki poteka v ozadju – bitko za zasluge za največji dosežek Slovenk in Slovencev v vsej naši zgodovini. Pri tem, ko je velik del osamosvojiteljev, ki si najbolj goreče prizadeva, da bi jih »zgodovina slišala«, še vedno politično dejaven, kar kakopak onemogoča kakršnikoli distanco in objektivno vrednotenje njihovih vlog v procesu osamosvajanja, ravno to pa je temeljni namen muzejev. Umestitev v zgodovino zahteva čas, ni je mogoče doseči »prek vrste«, naj si za to goreči osamosvojitelji še tako prizadevajo. Muzeji so resna reč, ne igračke v rokah partikularnih samovšečnosti. Kaj si o zadevi misli bivši predsednik republike Borut Pahor, smo videli; njegovo stališče se nahaja v neki nedavno izpraznjeni bata vrečki. Kaj si o zadevi misli slovenski politik Lojze Peterle, pa smo slišali. Misli si, da imajo ministri sicer vedno prav, z ministricami je po mnenju gospoda Peterleta tako, da se kaka baje kdaj obnaša kot nedoletna, nagajiva punčka v peskovniku. Ki dedkom pokvari igro. Moment. Mar je Peterle, moški v zrelih letih, dopuščeni nivo šovinističnega pokroviteljstva v slovenskem javnem govoru ravnokar potopil v neslutene nižave ter samostojno mlado žensko podučil, naj vendar odraste? Pa ne, da je ministrici za kulturo Republike Slovenije, ki jo tako zelo ceni in spoštuje, pravkar razložil, da se politika vodi izključno tako, kot jo vodi on? Oziroma oni. Pa smo mislili, da smo dno že dosegli. Se bojim, da bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta ne bo dovolj. Pa šele januarja smo. Toda, zakaj nas dejstvo tovrstnega odkrito mizoginega govora v Sloveniji leta 2023 preseneča? Naši predsednici države in parlamenta po lastnih besedah nista feministki; ena zato, ker meni, da ženske ne potrebujemo prednosti, potrebujemo le enakopravnost, druga zato, ker enako spoštuje oba spola.

Aktualno 202 Mikaela Shiffrin: Zmage raje proslavlja z rdečim vinom kot s šampanjcem

Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.

Globalna vas Pred 20 leti so bile tu samo plaže in slamnate hiške

Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit.

Aktualno 202 Naš način življenja je zelo netrajnosten

20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.

Jutro

Globalna vas Pred 20 leti so bile tu samo plaže in slamnate hiške

Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit.

Jutro 202 Eurosonic 2023, največji zimski glasbeni festival v Evropi

V mestu Groningen se ob začetku leta tradicionalno odvije največji zimski glasbeni festival v Evropi. V štirih festivalskih dneh je Eurosonic ponudil več kot 300 koncertov, na konferenčnem delu pa vpogled v to, kam in kako se vrti kolesje glasbene industrije. Na severu Nizozemske so nastopili tudi trije slovenski izvajalci, v reportaži se po festivalu sprehodimo z njihovo pomočjo.

Jutro 202 Tehnologije, ki izginjajo: Tamagoči

Maruša in Tina se v zimski seriji jutranjih oddaj spominjata tehnologij, ki izginjajo.

Antikviz Sneg

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat tednu primerna tema o januarskem pojavu, ki nas pogosto preseneti. Ali pa tudi ne.

Jezikanje Semiotika?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.

Globalna vas Po petih mesecih šotora je tudi spanje v malem avtu luksuz

Popotnika Nena Tomelj Bobnar in Blaž Levičnik sta se aprila lani odpravila na t. i. Pacifiško pot. Prehoditi sta nameravala približno 4.000-kilometrsko traso po zahodni obali Združenih držav Amerike, ki vodi od ameriške meje z Mehiko na jugu do Kanade na severu. Pot sta morala predčasno zaključiti, saj jima je pot pred mejo z Oregonom prekrižal obsežen gozdni požar.

Jutro 202 Kviz: Kako dobro poznate sedemdeseta?

Rdeča nit kviza je glasba iz 70-ih let prejšnjega stoletja! Pravila so preprosta: mi vrtimo posnetke, vaša naloga pa je, da čim prej ugotovite naslov skladbe!

Jutro 202 Tehnologije, ki izginjajo: Telefonske informacije 981

Maruša in Tina se v zimski seriji jutranjih oddaj spominjata tehnologij, ki izginjajo. V prvi epizodi spoznamo telefonske informacije, ki so na številki 981 v devetdesetih nadomeščale današnje "guglanje". Uporabnikom so bili na voljo baza telefonskih številk, splošne informacije, vozni redi avtobusov, kinospored, koledar prireditev in nemalokrat tudi budilka ali rešitev šolske domače naloge.

Antikviz Bosna in Hercegovina

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat peterica zanimivosti o Bosni in Hercegovini.

Jezikanje Sintagma?

Globalna vas “Dvomim, da bi v Sloveniji lahko tako hitro napredovala”

Tako predvideva Lea Colner, ki že dobro desetletje živi na Švedskem, v majhnem mestu v bližini Stockholma, kjer dela kot ravnateljica na eni od tamkajšnjih šol.

Šport 202

Športna zgodba Tenis Avstralija

Teniške igralke in igralci v Melbournu zaključujejo prvi letošnji grand slam. Zanimivosti ob turnirju v Avstraliji ujamete v jutranji športni zgodbi.

Športna zgodba Alpsko smučanje

Nočna spektakla v Schladmingu in rekord Michaele Shiffrin so zaznamovali tekme alpskih smučark in smučarjev sredi tega tedna. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.

Šport 202 Cepelin SP23 E06: Prvenstvo vrnilo optimizem

Slovenija ni presegla uvrstitve s prejšnjega svetovnega prvenstva, je pa pustila precej boljši vtis kot pred dvema letoma. V Cepelinu lahko slišite, zakaj. Boljšega vzdušja ni zaznati le v športni javnosti, ampak tudi v reprezentanci. Strokovni štab je pozornost namenjal malenkostim, hierarhija se ni porušila, dodeljene vloge so igralci upoštevali, igra je imela rep in glavo. Tako meni tudi gost Sašo Prapotnik, selektor slovenske mladinske reprezentance, ki razmišlja tudi o prihodnosti slovenskega rokometa. Ob nastopih najboljšega slovenskega strelca na prvenstvu in drugega najboljšega strelca lige prvakov v tej sezoni Aleksa Vlaha lahko motivacijo črpajo mladi rokometaši, ki se prebijajo v člansko reprezentanco. Prapotnik pravi, da ni treba vreči puške v koruzo, če do prebliska ne pride v najstniških letih, Vlah je namreč zablestel pri svojih petindvajsetih. Prapotnik se v rokometnem podkastu Vala 202 pridruži radijski trojici, reporterjema na Poljskem Urošu Volku in Marku Pangercu ter voditelju Klemnu Verliču.

Športna zgodba Rokomet

Slovenski rokometaši so odigrali še zadnjo tekmo drugega dela svetovnega prvenstva. Športno razglednico iz Krakova pošilja radijska ekipa na terenu.

Športna zgodba Nordijsko smučanje

Mesec dni pred začetkom svetovnega nordijskega prvenstva v Planici v jutranji športni zgodbi preverimo, kako vrhunec sezone pričakujejo slovenski tekmovalci.

Šport 202 Cepelin EP23 E05: Se splača igrati brez vratarja?

Konec je sanj o četrtfinalu, a slovenska rokometna reprezentanca bo na Poljskem odigrala še eno odločilno tekmo. Nedeljski dvoboj s Črno goro ni pomemben le v boju za olimpijske kvalifikacije, gost podkasta Cepelin, nekdanji reprezentant in nekoč tudi član strokovnega štaba izbrane vrste Gregor Cvijić trdi, da je za ekipo in dober moštveni duh ključno, da z zmago konča prvenstvo. Ljubljančan pravi, da je Slovenija pustila dober vtis na Poljskem, to pa mora proti Črni gori potrditi. Slišite lahko tudi debato o tem, kaj je bilo odločilno v dvoboju s Španijo, ali se splača igrati brez vratarja ob igralcu manj in tudi kakšna je prihodnost slovenskega rokometa? Je lahko rokometna javnost optimistična ali zaskrbljena? Pred 15, 20 leti so v rokometu, tako kot v košarki in odbojki, iskali zelo visoke, robustne igralce, toda trendi so se spremenili. Igra je vse hitrejša, eksplozivnost in hitrost pa sta zato zdaj pogosto pomembnejši kot centimetri. Gregor Cvijić se je v Cepelinu pridružil reporterju Vala 202 na Poljskem Urošu Volku in voditelju podkasta Klemnu Verliču.

Športna zgodba Rokomet

Slovenski rokometaši so proti Španiji odigrali odločilno tekmo drugega dela svetovnega prvenstva za preboj v četrtfinale. Utrinek s prvenstva na Poljskem ujamete v jutru na Valu 202.

Športna zgodba Biatlon

Anterselva je zadnja biatlonska postaja svetovnega pokala pred vrhuncem sezone. V pripravah na svetovno prvenstvo samozavest lovi tudi slovenska reprezentanca. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.

Šport 202 Cepelin SP23 E04: Špance bolje poznamo kot oni nas

Gost aktualne epizode podkasta Cepelin je Tone Tiselj. Nekdanji slovenski selektor brez dlake na jeziku spregovori o svojem nestrinjanju z igranjem brez vratarja in pomanjkljivostih, ki jih vidi v rokometnih pravilih. Rokomet označuje celo za edini šport, pri katerem v zadnji minuti veljajo drugačna pravila kot v prvih 59. Tiselj razmišlja tudi o tem, kako premagati Špance, ki po njegovem mnenju niso tako kakovostni kot nekoč. Ključen adut v odločilni tekmi za preboj v četrtfinale bi bil lahko selektor Uroš Zorman, ki je vrsto let igral v Španiji. Voditelj Klemen Verlič gosti tudi reporterja Vala 202 v Krakovu Uroša Volka.

Športna zgodba Rokomet

Začel se je drugi del rokometnega svetovnega prvenstva. V kakšni formi ga je začela slovenska reprezentanca izveste v jutranji športni zgodbi.

Športna zgodba Rokomet

Slovenski rokometaši so s tekmo proti Franciji zaokrožili prvi del tekmovanja. V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek s Poljske.

Glasba

Cederama Cederama

Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rock. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.

Notice Manca Fekonja - Včasih ft. Manca Udovič

Ljubezen do sebe in drugih je vedno pomembna. »Včasih« pa je skladba, ki o tem govori. Njena avtorica je Manca Fekonja, ki je v družbi pianistke Mance Udovič in zvočnega ustvarjalca Toma Lemajiča ustvarila lepo celoto.

Na sceni Zmelkoow - 10 / 10

Obalni rokerji iz skupine Zmelkoow na plošči 10/10 duhovito sproščajo, tako kot smo od njih navajeni. Kot vedno malce zbadajo in so lucidno navihani. Prefinjeno ter brez sramu opozarjajo na dogodke in situacije, ki bi jih moral opaziti vsak član ali članica naše družbe. Obširno o novi glasbi pa tvorec besedil in glavno grlo zasedbe Goga Sedmak.

Izštekani Izštekani AKA Neomi

Po krepkem desetletju se je v oddajo Izštekani znova vrnila ljubljanska indie zasedba AKA Neomi. S čudovitim nizom novih pesmi, sprehodom do začetkov in nazaj ter z imenitnimi gosti. Aranžmaji so bili opazno pritajeni, odeti v manj elektronike, bolj organski, kot smo vajeni. Med instrumenti so bili harfa, oud, klavir. Med gosti pa markantni dami Aleksandra Ilijevski in Astrid.

Glasba svetov Glasba svetov

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

RH 202 Skrillex, Fred again.., EBTG, Daft Punk in gostujoči didžej Alias

Sveže elektronske kreacije domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev ter enourni miks čistokrvnih house ritmov, ki ga je pripravil slovenski didžej Alias. 01. Skrillex, Fred again.. & Flowdan - Rumble 02. The Pressure - Reason 03. The Martinez Brothers & Tokischa - Kilo 04. Lil Wayne - A Milli (SIDEPIECE Remix) 05. Everything But The Girl - Nothing Left To Lose 06. Pete Tong & Ultra Naté ft. Jules Buckley - Free (Do What U Want) (LP Giobbi Club Mix) 07. Banyan & Herflex - Tracing Steps 08. Lastlings - Get What You Want (Vintage Culture Remix) 09. Tony Romera & Asdek ft. Karina Ramage - All I Know 10. The XX - Intro (Lekota Edit) 11. Stanny Abram - Guadeloupe 12. Daft Punk - Burnin’ 909 (Super Disco Club Rework) 13. Aney F. - Get Lost 14. Disfreq - Innovator 15. DJ GT - Emotion Detector 16. Trutopia - Young

Galerija YoungBoy Never Broke Again - I Rest My Case

Prva prava letošnja traperska naplavina ne bi mogla imeti bolj ekstatičnega naslova. Seveda je znameniti pravni idiom razbirati iz YoungBoyevih svežih verzov nekaj povsem nasprotnega in protislovnega vsemu, kar ta v resnici pomeni. Sarkastični Louisianec YoungBoy Never Broke Again ali celo NBA YoungBoy bo na galerijski playlisti vesel žanrsko bratskih štajerskih sosedov. Travnik, medtem ko bo opozicijsko funk-soul-pop strujo premierno povedla Veronika Nikolovska, obetavna trnovska avtorica in pevka. Tudi elektronik Bonobo in londonska emsijka Little Simz skrivata presenečenji.

Notice Aka Neomi - Bakhantka

Aka Neomi v najnovejši skladbi Bakhantka meša trap elemente z grškim oudom ter podaja sporočilo “splošna blaginja, če ženska je boginja”.

Na sceni Bo! - Modra

Skupina BO! deluje že dobro desetletje. Njeni člani prihajajo iz Savinjske doline, nase so v opozorili s številnimi koncerti, ki pa so zaradi znanih vzrokov v zadnjih dveh letih zamrli. Pandemski čas so dobro izkoristili in zbrali novo glasbo za četrto ploščo Modra, na kateri tudi eksperimentirajo, a še vedno ohranjajo rokovsko rdečo nit. Več pa pevec Boštjan Meh in kitarist Robi Kugler.

RH 202 Slovenski elektronski ritmi in DJ Chibba

Drugi del domačih elektronskih kreacij preteklega leta in gostujoči miks slovenskega producenta in didžeja Chibbe. 01. MEDUZA & DEL30 ft. Mali-Koa - Sparks 02. Matway - Walking Away 03. Ichisan - Fantasound 04. Jus Tadi - Check 05. Yellow Page - Acid Coffy 06. The Nune vs. Brian Molko - Art Of Running Up That Hill 07. Daniel Greenx - To Zanarkand 08. Peter Jenko - Ko valovi obmolknejo 09. Buy Now x PARISI - Speak Up 10. Netbuse - Heavy (Netbuse’s Melodic Mix) 11. Christian Kroupa x LCN - The Quest 12. PsYplectic - Peace With Yourself 13. Space Orchestra - Sigi Tolo

Notice Wookie The Huge - Spinning

Wookie the Huge je glasbeni projekt Rory-ja Hughes-a, kantavtorja slovensko-irskega porekla, ki se je prvič javno predstavil leta 2019 s singlom Irrelephant. Tri leta kasneje je tukaj novi z naslovom Spinning.

Aktualno

Aktualno 202 Mikaela Shiffrin: Zmage raje proslavlja z rdečim vinom kot s šampanjcem

Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.

Aktualno 202 Naš način življenja je zelo netrajnosten

20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.

Odbita do bita Alternativna omrežja 3: Rebeka Žerovnik o Discordu

Sopotnica Bojan Musil: Bolj je robot podoben človeku, manj mu zaupamo

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.

Vroči mikrofon Duhovi bojišča: kako droni spreminjajo vojskovanje

Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.

Aktualno 202 Po zaključku prenove prog bodo vlaki po Sloveniji hitrejši

O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic.

Zapisi iz močvirja Na bone

Danes pa o manjšem, komaj opaznem protestu, ki je med vsedržavno protestno epidemijo prejšnji teden minil skoraj neopaženo. Mimogrede; da je v naši državi vse narobe, ugotavljamo komaj nekaj mesecev po tem, ko je bilo v naši državi vse narobe. Gre za teoretični problem, ki nas obravnava z logičnim nesmislom, kako je lahko v državi vse še bolj narobe, za tem, ko je že bilo vse povsem narobe. Kakorkoli; med protestniki so se znašli tudi študentje. Eden študentskih klubov, poetično se imenuje Glas, je pripravil protestno novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na problem študentske prehrane. Na kratko; po njihovo je trenuten sistem študentskih bonov zastarel, saj brez doplačila v Sloveniji študentu skoraj ni več moč kositi in po interpretaciji opozicijskega poslanskega kluba Glas sistem študentskih bonov bolj nad vodo drži slovenske gostince, kot da bi v resnici pomagal pri prehranjevanju; sploh zdravem, raznovrstnem in polnovrednem prehranjevanju študentske populacije. Da pa študentski klub ni pri svojem receptu samo rušilno negativističen, imajo predlog, po katerem bi bone zamenjali s široko mrežo študentskih menz. Eksperimentalno so eno celo postavili na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Stregli so vegansko zdravo hrano, in sicer nemesni golaž in juho iz leče. Nekateri študentje pa so povsem samoiniciativno spekli tudi pecivo. Najprej in na začetku; nekaj najslabše hrane, kar se je je skuhalo v zgodovini, je nastalo v študentskih menzah. Že menza kot taka ni zagotovilo za kulinarične presežke, študentska pa sploh ne. Če ne bi bilo ponudbe hrane na bencinskih črpalkah, bi študentske menze, dokler so še obstajale, nosile častitljivi naziv gastronomskih beznic. Tako se neobveščenemu dozdeva, da je pomenil prehod iz teh zanikrnih krmilnic v udobje običajnih gostinskih lokalov kakovostni preskok naprej. A očitno študentska populacija, ki z boni živi vsakodnevno, misli drugače. In se bodo menda vrnili na velika vrata. Oziroma na male mize. A bolj kot gastronomska, polnovredna, zdrava, uravnotežena in veganska študentska prehrana razmišljujočega bega razlog študentskega srda. Zapisno kot prolog; v avli, od koder se je v letu 68 podalo študentsko gibanje rušiti monolit enoumja, je danes najbolj revolucionarno djanje juha iz leče. V družbi, kjer nakopičene probleme rešujejo ali politikantske mediokritete ali pa karieristični malomeščani, ki kot Sahara vode potrebuje energijo in zanos, ki sta lastna mlademu, izobraženemu in s predsodki neobremenjenemu državljanu, se ta raje kot z revolucijo ukvarja z juho, glavno jedjo in sladico. Mogoče vzroke razumemo napak, vsekakor pa posledice razumemo pravilno, ko trdimo, da študentov v naši družbi ni. Hudiča, še študentskih žurov, ki so se iz Rožne, Gerbičeve in ostalih centrov kot požar širili v mesto, ni več. Da ne govorimo o subkulturah, ki so rodile in vzdrževale punk, novi val, mirovniško gibanje, prve bilke ekološke zavesti in posledično civilnodružbene pogoje za osamosvojitev. Vse našteto je slonelo na študentski populaciji. Najbrž povedano grobo in celo krivično, a z dobronamernostjo, ki bi koga celo premaknila od mize: »Današnje generacije študentov niso niti senca generacij s konca šestdesetih, sedemdesetih in pozneje osemdesetih let prejšnjega stoletja!« Bog ne daj, da bi zabavljali nad pomenom zdrave in redne ter predvsem zadostne študentske prehrane, a če vegavi spomin ne laže, je bila skrb kdaj, koliko in celo kaj dati v usta, ena bolj marginalnih skrbi študentskega življenja. Ko se je že zdelo, da bo kapitalizem uspel obrusiti študentsko ost s potrošništvom, selektivnim izobraževanjem in uniformiranostjo izobraževalnega procesa, so se zgodila protiglobalizacijska gibanja in upor proti borzi. Pred desetletjem in več se je za trenutek zazdelo, da so pogoji za upor proti sistemu zreli in da ga bodo vodili mladi. A se je sfižilo in danes se v tujini najbolj radikalen del študentske oziroma mlade generacije skoraj militantno zavzema za uveljavitev okoljskih politik. Medtem pa se je slovenski študent podal vojevati svojo bitko na krvavem bojišču študentskega jedilnika. Sicer ne vemo, kakšna bo naša prihodnost; katere elite nam bodo vladale in kako globoko bo planet požgan in skurjen – a nekaj je gotovo. Če bo kaj preživelo, bodo to študentske menze …

Aktualno 202 Revščina ni smola posameznika, pač pa večplasten socialni problem družbe

Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda.

Vroči mikrofon Več akcije in manj govora

Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.

Evropa osebno Paul Bray, televizijski komentator, dolgoletni predsednik angleške rokometne zveze in njen nekdanji reprezentančni trener

Na svetovnem rokometnem prvenstvu na Poljskem in Švedskem, ki se bo končalo konec tedna je tudi nekaj eksotov. Rokomet, šport kontinentalnih Evropejcev, tudi Slovencev, širi svoje meje, najpočasneje v angleško govorečih državah sveta.

Ime tedna Aljoša Petek, eden od avtorjev Štoparskega vodnika po varstvu okolja

Ime tedna je Aljoša Petek, okoljski pravnik, vodja priprave in eden od avtorjev prvega vodnika do učinkovitega varstva pravice do zdravega življenjskega okolja. Štoparski vodnik po varstvu okolja so v elektronski obliki pripravili pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic v sodelovanju z nizozemskim veleposlaništvom v Sloveniji.

Najnovejše

Jutranja kronika Predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem za oblikovanje plačnega stebra precej zadržani

Strateški svet za zdravstvo bo na današnji ustanovni seji med drugim obravnaval analizo stanja v zdravstvu, na podlagi katere bo pripravil predlog zdravstvene reforme. Predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob, dvomijo o vsebinskosti pogovorov, saj vlada še nima izhodišč za pogajanja. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Evropski notranji ministri so na neformalnem zasedanju v Stockholmu pozvali k okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami pri vračanju migrantov. Predlagajo omejitev vizumske politike za tiste države, ki ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti pri sprejemanju svojih državljanov. - Danes je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Spomin in opomin, da se grozote ne smejo ponoviti, prenašajo tisti, ki so preživeli. - Za približno polovico šolarjev bo prihodnji teden, nekoliko prej, kot smo vajeni, prinesel zimske počitnice. Po pošiljki snega bo veliko priložnosti za zimske radosti.

Športna zgodba Tenis Avstralija

Teniške igralke in igralci v Melbournu zaključujejo prvi letošnji grand slam. Zanimivosti ob turnirju v Avstraliji ujamete v jutranji športni zgodbi.

Jutranja kronika Prvo srečanje strateškega sveta za zdravstvo v novi sestavi

V luči krize, ki pesti zdravstveni sistem, se bo danes pod okriljem premierja Roberta Goloba prvič sestal nov strateški svet za zdravstvo. Njegova osrednja naloga bo priprava predloga zdravstvene reforme, v sklop katere sodi tudi nov plačni steber za zdravstvo. O njegovi vzpostavitvi bodo danes govorili tudi predstavniki pogajalskih skupin vlade in sindikatov zdravstva. Druge teme: - Evropski notranji ministri za sodelovanje s tretjimi državami pri vračanju migrantov. - Nova izmenjava ognja med Izraelom in Gazo. - V boju proti visokim cenam daljinskega ogrevanja v Hrastniku napovedujejo enkratno denarno pomoč za najranljivejše.

Radijski dnevnik Novela zakona o finančni upravi na ustavno sodišče na zahtevo varuha

Varuh človekovih pravic je napovedal zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o finančni upravi. Po oceni varuha je sporen člen o tajnem sledenju blaga brez odredbe sodišča. Z ustavno presojo bi tako utegnil prehiteti Gibanje Svoboda in Levico, ki sta novelo izglasovala, ob tem pa napovedala še zahtevo za oceno ustavnosti novele. V oddaji prav tako o tem: - Vlada namerava še pred plačno reformo sodnikom in tožilcem dodeliti 600 evrov dodatka pri plači - Ukrajina si po sodobnih tankih od Zahoda želi tudi bojna letala - Novi ministri vlade Bosne in Hercegovine tudi posamezniki, osumljeni oziroma obsojeni za kazniva dejanja

Dogodki in odmevi Vrstijo se pozivi Banki Slovenije, naj zrahlja omejitve kreditiranja prebivalstva

Ministrstvo za delo je danes Banko Slovenije pozvalo, naj nekoliko razrahlja stroge ukrepe pri omejitvi kreditiranja prebivalstva. K temu so v zadnjih dneh že večkrat pozivali tudi bankirji. Kot poudarja predsednica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo, prebivalci niso bili nikoli problem v portfelju bančnih kreditov pri nas. Druge teme: - Vlada je danes pripravila zakonsko podlago, ki bo sodnikom in tožilcem zagotovila zvišanje plač za 600 evrov bruto; prav napoved tega dviga je sprožila vrsto zahtev po višjih plačah, tudi napoved shodov in stavk. - Cene električne energije in zemeljskega plina so za zdaj bistveno nižje od najvišjih lanskih. Je pa negotovost na trgu še precejšnja in trend se lahko hitro obrne, a finančni analitik Tilen Šarlah pričakuje še malenkost nižje cene. - Rusija napovedano dobavo tankov Ukrajini vidi kot neposredno vpletenost evropskih držav in Združenih držav Amerike v konflikt. Ukrajina bo po nekaterih ocenah potrebovala do pol leta, da usposobijo vojake za učinkovito vodenje tankov v bojnih operacijah.

Kulturnice Prostor: Revija PRO Bauhaus

Revija PRO Bauhaus je najbolj specializirana strokovna publikacija za gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem in oblikovanja pri nas.

Danes do 13:00 Kremelj: pogovori z Ukrajino niso več mogoči

Prva pošiljka bojnih tankov leopard bo v Ukrajini v nekaj tednih oziroma takoj, ko ukrajinske sile končajo usposabljanje, so sporočile poljske oblasti. V Rusiji se medtem še naprej vrstijo kritike na nedavno odločitev Zahoda. Odločitev evropskih držav in Washingtona o dobavi tankov Kijevu vidimo kot neposredno vpletenost v konflikt v Ukrajini, je dejal predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da pogovori med državama zdaj niso več mogoči. Drugi poudarki: - Notranji ministri Unije o vračanju migrantov, ki jim članice niso odobrile mednarodne zaščite. - Ali ambulante za neopredeljene paciente upravičujejo svoj obstoj? - Zgrajenih 16 kilometrov drugega tira, a tudi na račun miru krajanov ob gradbišču.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja