Iskanje
Ste opazili, da ni več političnih vicev? Verjetno jih ni, ker je politika postala tako absurdna, da je težko ustvariti boljšo šalo od tiste, ki je resnična. Ali povedano nekoliko drugače: ko klovna spustiš v palačo, palača postane cirkus. V Petkovi centrifugi se ne moremo več izogniti konfliktom in vojnim žariščem. Posledice vojn, ki nas obkrožajo in ogrožajo, tudi drago orožje, s katerim rušijo in ubijajo, plačujemo mi, državljanke, državljani, davkoplačevalke, davkoplačevalci, in ne tisti, ki vojne netijo.
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andori vmes premagala za dva Everesta in pol višine, rada ima dolge pohode, denimo v Himalaji, veslanje med otoki po Jadranu, najraje pa turno smuča. Med epidemijo je poprijela še za kitaro, danes pa ljubiteljsko igra v zasedbi, katere ime ustreza njenemu spoprijemanju z izzivi vsakdana: Bomo že.
Zadnje dni nas navdušuje dogajanje na vesoljskem plovilu, ki se je najdlje do sedaj oddaljilo od Zemlje, obkrožilo Luno in se bo, upajmo, srečno vrnilo na Zemljo. Kot je navadno v takšnih primerih, je bilo izrečenih mnogo epohalnih stavkov o majhnosti, neznatnosti planeta in o nujnem razumevanju med narodi. Ob tem pa smo se še mimogrede naučili, kaj je v življenju resnično pomembno. Ko se je prekinila komunikacija med plovilom in Zemljo, se astronavti niso preveč vznemirili. Tudi ko poveljnik ni mogel dostopati do elektronske pošte, se je človeštvu zdel to precej domač in pogost pojav. Ko pa se je pokvarilo stranišče, se je posadka resnično prestrašila. Hočemo povedati, da se tukaj doli premalokrat zavedamo, kako smo civilizacija stranišč, in da kontemplacija ekonomsko-političnih elit med njihovo uporabo žal prevečkrat vpliva na tok, ki ga človeške družbe uberejo v realnem času. Polet pa je pomemben tudi za slovensko politično elito. Sploh za tiste stranke, ki so nove. Kajti bolj etablirane stranke in njihovo članstvo pomnijo še tiste polete z Appolom in Space Shuttlom, da ne govorimo, kako nekatere stranke še vedno vodijo isti voditelji kot v času poletov vesoljskega čolnička. Kakorkoli; člani in vodstvo stranke Resnica so seveda z velikim zanimanjem spremljali polet, saj lažiran pristanek na luni misije Apollo 11 stoji v njihovem statutu takoj ob dejstvu, da v morskih globinah preži šestdeset metrov dolg ligenj. In ko so se vodstvo ter podporniki zbrali v tistem kranjskem lokalu – mimogrede; če dobijo ministrstvo za kulturo, bodo zahtevali, da se bife vpiše na seznam snovne kulturne dediščine – so z nejevero gledali posnetke okrogle Zemlje. Predsednik jim je namreč zagotovil, da je Zemlja ploščata in da bodo pri ploščati Zemlji vztrajali tudi v koalicijski pogodbi. Težavo, nelagodje in tudi morebitno delitev stranke na frakcije je preprečil eden članov, ki je stal v neposredni bližini, ko so delili pamet. Takole je govoril: »Kaj, ali ni objektiv kamere, s katero so posneli fotografijo, okrogel? Ergo, je na fotografiji okrogla tudi Zemlja, čeprav je v resnici ploščata!« In so vsi navdušeno zaploskali, ker je oni tako pametno govoril ter so naročili red bull in se pri tem pomembno držali, saj so jeziček na tehtnici. Nekatere druge stranke pa so se bale, da bo na do sedaj še neodkritih prostorih na temni strani Lune ladja treščila v nebesa ali vice ter zmotila mir tamkajšnjih prebivalcev. Na srečo se ni zgodilo nič podobnega. Kot vse kaže, leži onstranstvo globlje v vesolju. Ob znanstvenem pomenu pa je misija Artemis II pomembna tudi s simbolnega, občečloveškega stališča. Vesoljski potniki so kar nekajkrat načeli vprašanje perspektive. Se pravi, da je iz vesolja Zemlja videti kot enoten, prelep, skoraj idiličen kup kamenja, na katerem ni zaznati nobenih delitev, razlik in meja, ki sicer poganjajo človeštvo proti izumrtju. Zadnje dni še posebej intenzivno. Ampak ta, nekoliko naivna sporočila ne zdržijo kritične presoje. Mar morebiti vesoljski potniki menijo, da če bi človeštvo zgradilo večje vesoljsko plovilo, takega za nekaj milijard ljudi in ga poslalo v vesolje, da potniki s seboj ne bi vzeli razlik, antagonizmov, sovraštva in delitev? Človeška tragedija ni vprašanje perspektive, še manj vprašanje lokacije v vesolju ... Človeška tragedija je vprašanje razuma, oziroma njegovega pomanjkanja. Z drugimi besedami. Če astronavti želijo dobro človeštvu, naj nam pošljejo fotografije in znanstvene izsledke; če pa hočejo dobro sebi, naj ostanejo tam gori. S tem drobnim navodilom pa tudi končujemo skromno serijo Zapisov iz močvirja. Teh nekaj desetletij pisanja je nič v primeru z večnostjo vesolja, v katerega obstoju smo našli tudi razlog za ukinitev serije. Namreč – vse, kar se začne, se tudi konča. In seveda … Zdi se, da sedeti v močvirju in razmišljati, počasi ne bo več dovolj. Treba bo kaj tudi storiti.
Darjan Jeličić - Mrigo je eno pomembnejših imen slovenskega hiphopa. Radijski voditelj, DJ, raper in organizator glasbenih dogodkov nenehno pomaga vzdrževati hiphopovsko sceno, ostaja zvest svojemu slogu, povezuje stare ase in kaže pot mlajšim generacijam. Zaupal nam je zgodbo o eni svojih najljubših majic, ki je prehitro romala v druge roke, povedal nam je tudi kakšno je bilo odraščanje v Velenju in kako je biti raper, ko imaš doma tri otroke. V oddaji tudi več o komercializaciji hip hopa in tem koliko glasbe je včasih ustvarjal pod vplivom.
378 epizod
