Val 202

Petkova centrifuga Kriza je čas za superjunakinje in superjunake

Smo res prišli tako daleč, da se ob kronični neučinkovitosti nadzornega sistema zdijo edina rešitev linč? Da se pribijamo na sramotilni steber? Delodajalci proti delavcem, delavci proti delodajalcem? Desni proti levim, levi proti desnim? Cepljeni proti necepljenim, necepljeni proti cepljenim? Lastniki stanovanj proti najemnikom, najemniki prosti lastnikom? Revni proti bogatim, bogati proti revnim? Ti, ki bi šli na koncert Anne Netrebko, proti tem, ki bi še Bulgakova prepovedali? Orjaški črni maček Behemot iz Mojstra in Margarete, ki zna hoditi po dveh nogah, rad igra šah in pije vodko, bi se lahko prav prikladno lahko smukal med vsemi temi antagonizmi. Po pravilu na prangerju vedno pristanejo šibkejši. Na primer z identifikacijskimi številkami.

18. vzporednik Polona Fijavž, Berlin: Ta trenutek se v Nemčiji vse vrti okoli plina

V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.

Kulturnice Poletni namig: Lea Kukovičič

Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?

Antikviz Savdska Arabija

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Savdski Arabiji.

Popevka tedna Drago Mislej Mef in The 1975

Vrteli se bosta dvakrat na dan do naslednjega petka

Kulturnice Prostor: Palme so najbolj trpežne tam, kjer so doma

Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.

Petkova centrifuga Kriza je čas za superjunakinje in superjunake

Smo res prišli tako daleč, da se ob kronični neučinkovitosti nadzornega sistema zdijo edina rešitev linč? Da se pribijamo na sramotilni steber? Delodajalci proti delavcem, delavci proti delodajalcem? Desni proti levim, levi proti desnim? Cepljeni proti necepljenim, necepljeni proti cepljenim? Lastniki stanovanj proti najemnikom, najemniki prosti lastnikom? Revni proti bogatim, bogati proti revnim? Ti, ki bi šli na koncert Anne Netrebko, proti tem, ki bi še Bulgakova prepovedali? Orjaški črni maček Behemot iz Mojstra in Margarete, ki zna hoditi po dveh nogah, rad igra šah in pije vodko, bi se lahko prav prikladno lahko smukal med vsemi temi antagonizmi. Po pravilu na prangerju vedno pristanejo šibkejši. Na primer z identifikacijskimi številkami.

18. vzporednik Polona Fijavž, Berlin: Ta trenutek se v Nemčiji vse vrti okoli plina

V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.

Kulturnice Poletni namig: Lea Kukovičič

Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?

Antikviz Savdska Arabija

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Savdski Arabiji.

Popevka tedna Drago Mislej Mef in The 1975

Vrteli se bosta dvakrat na dan do naslednjega petka

Kulturnice Prostor: Palme so najbolj trpežne tam, kjer so doma

Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.

Antikviz Savdska Arabija

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Savdski Arabiji.

Globalna vas Avtoštoparji kot nepopravljivi optimisti

Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov

Forum 69 Kam jeseni z vsem tem denarjem?

Četrt milijona viška se mu valja po računu. Kam z denarjem ob taki inflaciji, mu svetuje anonimna spletna inteligenca. Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Amadej Petan in Tara Sergeja Kadunc

Amadej Petan in Tara Sergeja Kadunc sta študenta in digitalna nomada. Ko se je študij pred dvema letoma zaradi epidemičnih razmer začel izvajati na daljavo, sta ugotovila, da lahko v tem času potujeta, pa sta še vedno prisotna na vseh predavanjih in študijskih vajah. Vmes sta končala prvo stopnjo študija, na magisterij pa se drugo leto odpravljata v Pariz, vmesni čas pa bosta izkoristila za potovanje in delo, saj ugotavljata, da je zaradi uveljavitve dela na daljavo vse več tudi študentskega dela, ki ga lahko opravljata od koder koli.

Antikviz Levičarji

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o najbolj znanih levičarjih. Tistih, ki pišejo z levico.

Globalna vas Slovence srečaš tudi sredi Atlantika

Peter Kočjaž, po izobrazbi strojni tehnik, avtomehanik in policist, sicer pa nekdanji (reprezentančni) kolesar ter danes vrhunski skipper in potapljač, se je s svojo partnerko Natalijo Ogrinc odločil z jadrnico obkrožiti svet. Doslej sta premagala približno četrtino te poti, na njuni pustolovščini, ki jo tudi vestno (video)dokumentirata, pa se jima je pridružilo tudi več sopotnikov. Pravita, da imata kljub pomanjkanju prostora na jadrnici vselej rada družbo. Med drugimi je z njima potovala slovenska oceanografinja Daniela Turk, ki sicer živi in dela v Kanadi. Na njuni jadrnici Timy je nekaj časa analizirala vzorce planktona in nanoplastike iz morskih voda. Tudi Peter in Natalija sta se sicer podviga lotila z velikim poudarkom na ekologiji; doslej sta menda ob izkoriščanju vetrne in sončne energije zapravila zgolj za dober avtomobilski rezervoar nafte.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Lana Komel in Matej Koletnik

V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden.

Forum 69 Nizozemca nikar!

Kmalu po tem, ko je filantrop Orban izustil, da ni pametno mešati ras, se je na domačih spletiščih vnela sila globoka polemika, ali se je pametno trajno pečati s tujci in tujkami, ki v teh dneh polegajo po plažah Mediterana.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Nina Rojc in Tilen Čančer

Nina Rojc in Tilen Čančer sta digitalna nomada. V začetku letošnjega leta sta se po razmisleku, ali se z nakupom nepremičnine ustaliti v domovini ali izkoristiti možnost dela na daljavo za raziskovanje sveta, odločila za zadnje. Po poteh digitalnega nomadstva sta se sprva odpravila za tri mesece, a kmalu podaljšala za nedoločen čas. Kje vse sta Nina in Tilen že bila, kako izbirata lokacije in kaj so po njunem mnenju najboljše stvari takega načina življenja? Razmišljata tudi o trajnosti in digitalnem nomadstvu.

Forum 69 Ogroženost na vrvici

Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev. Forum 69 tokrat spet dokazuje, da nam tudi največja vročina ne vzame volje do aktivnega državljanstva. Tokrat zunajsodno sodimo lastnicam in lastnikom psov, ki si krvoločne zverine dovolijo kdaj pa kdaj peljati na sprehod brez povodca. Ali celo na prekratkem povodcu.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Jan Haložan

V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V drugi epizodi spoznamo Jana, mladega programerja, ki si je digitalno nomadstvo izbral za svoj trenutni način življenja. Dela od doma in ker mu narava dela omogoča, da ga opravlja od kjerkoli, tudi veliko potuje. Zakaj se je Jan odločil, da postane digitalni nomad, na kak način potuje in kje vse je že bil?

To je moja muska Alex Cvetkov

Režiser Alex Cvetkov je nekdanji kaskader in didžej ter tudi gost oddaje To je moja muska. V valovski studio se je pripeljal iz obale, kamor se je vrnil po študiju filma v Los Angelesu, in v družbi Neje Jerant med drugim izbral tri skladbe.

Glasba svetov Glasba svetov

NULL

To je moja muska Mitja Gasparini

Mitja Gasparini, izkušeni slovenski korektor, ki se je vrnil v slovensko reprezentanco, o tem, ali se je bilo lažje od dresa posloviti ali ga znova obleči, ter tudi o tem, kdo med našimi odbojkarji ima najboljši in kdo najslabši glasbeni okus.

To je moja muska Urša Premik

Pred objektivom Urše Premik, ene najuspešnejših fotografinj pri nas, se je zvrstilo že lepo število glasbenikov. Med drugimi Senidah, Vazz, Mrfy in Amaya. Zase pravi, da nima glasbenega okusa, je pa navdušena nad novim valom domače glasbe.

To je moja muska Amaya

Amayo oziroma Majo Keuc je koronavirus pripeljal nazaj v Slovenijo. Zdaj tukaj živi in ustvarja, kmalu bo izdala tudi novo ploščo v slovenskem jeziku ter se z eno od skladb predstavila oktobra na Slovenski popevki.

To je moja muska Brina Knauss na festivalu Exit

Brine Knauss se morda spomnite iz tria B.B.T. Za tem se je preselila v Milano, kjer je delala kot model in uresničila svojo kariero didžejke. V tej vlogi je nastopila tudi na letošnjem festivalu Exit, kjer smo jo ujeli pred mikrofonom. Z nami je delila svoj glasbeni okus in nas popeljala v svet potovanj in nastopov.

To je moja muska Bojan Cvjetićanin

Oddaja To je moja muska se seli na festival Exit. V Novem Sadu so na Petrovaradinski trdnjavi prvič nastopili Joker Out, Neja Jerant pa je to izkoristila, v oddajo je povabila frontmana skupine in poskušala uganiti, kaj bo izbral. V otroštvu sta bila namreč njegova soseda Anja Rupel in Aleš Klinar, samooklican žanr 'shagadelic rock' skupine Joker Out je potrdil sam Elvis Costello, da pa je Bojan velik fan Abbe, pa tudi ni nobena skrivnost.

To je moja muska Dominika Maša Kozar

Pri Dominiki Maši se zdi, da imata njen dan in njena noč več ur kot sicer. Začasno je do prekratkim opravljala naloge vodje za stike z javnostjo v Kinu Šiška, kjer je že tri leta pristojna tudi za digitalni marketing. Odgovorna je za promocijo Menta, je tudi nekdanja vodja založbe Kapa records. Zadnje čase pa se najbolj posveča organizaciji koncertov, med drugim skrbi za tiste v Gali Hali, ter menedžmentu, pod pokroviteljstvo je vzela Vazza. Je tudi članica skupine Futurski, v oddaji To je moja muska pa je z nami delila svoj glasbeni izbor.

Galerija Galerija

Galerija predstavlja raznovrstne umetnine. Če je radijska, pač zvočne umetnine. Valovska Galerija daje prednost pred kratkim predstavljenim glasbenim delom.

Notice Raiven – Habanera

Raiven je mezzosopranistka, avtorica in harfistka, ki je med drugim aprila odpela naslovno vlogo v Händlovi operi Agrippina v Cankarjevem domu pod umetniškim vodstvom Egona Mihajlovića. Gracioznost opere umetnica preobraža tudi v estetiko elektropopa. Marca smo njen elektro operni projekt lahko slišali v Cankarjevem domu, zdaj pa je tukaj Habanera – večna operna klasika v elektrotemačni preobleki.

Na sceni Marko Smiljanić Things People Say

Klasično izobraženi kitarist Marko Smiljanić na plošči Things People Say pušča prosto pot zamislim, ki se stegujejo v jazz, fusion in blues. Skladbe pogosto koncipira kompleksno, a pri tem ne pretirava. Njegova instrumentalna glasba išče pot do ušes, ki so odprta za različne sloge.

Zgodbe Avtonom: Zavod BOB

Vsi smo bili enkrat mladi in dobro bi bilo, da se tega pogosteje spomnimo. O tem in o pomenu avtonomnih prostorov pa v tokratni epizodi z Matjažem Vodebom, mladinskim delavcem, ki je pred petnajstimi leti s somišljeniki zagnal Zavod BOB.

Radiovedni Zakaj mozolja ne moremo dobiti na blazinici prsta?

Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.

Zgodbe Živi in pusti živeti: Nestrpnost do tujcev

V tretji epizodi radijske nanizanke o nestrpnosti in za strpnost se Tatjana Pirc s Tamaro Pavasović Trošt in Goranom Lukićem pogovarja o nacionalizmu, sovraštvu do tujcev, izkoriščanju tujih delavcev, ki spominja na novodobno suženjstvo, in o nesmiselnih birokratskih ovirah, ki jih morajo pri nas tujci premagovati na skoraj vsakem koraku.

Zgodbe Avtonom: LivadaLAB

V tokratni epizodi serije Avtonom bomo predstavili Livada Lab, projekt Zavoda BOB

Radiovedni Ali strele bolj privlačijo hiše z odprtimi ali zaprtimi okni in vrati?

Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Zgodbe Živi in pusti živeti: Andreja Lapuh in Roman Kuhar o homofobiji in pravici do ljubezni, partnerstva in starševstva

V drugi epizodi nanizanke o nestrpnosti in za strpnost se Tatjana Pirc, ki je to radijsko serijo tudi zasnovala, pogovarja z Andrejo Lapuh, ki se je kot lezbijka in mama javno izpostavila že med kampanjo pred referendumom o družinskem zakoniku, in sociologom dr. Romanom Kuharjem, profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki opisuje 33-letno pot nastajanja družinskega zakonika. Oba komentirata tudi pomen ustavnih odločb, ki se nanašata na izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih parov. Pot do enakopravnosti pred zakonom je bila dolga in naporna, med drugim zajema kar osem predlogov zakonov, štiri sprejete zakone, dva referenduma, eno odločitev vrhovnega sodišča, eno odločitev okrožnega sodišča, šest odločitev ustavnega sodišča …

Zgodbe Avtonom: Začasni produkcijski prostor KRATER

V tokratni epizodi Avtonoma predstavljamo začasen produkcijski prostor Krater in se z Gajo Mežnarič Osole in Danico Sretenovič pogovarjamo o različnih avtonomnih oblikah rastlinskega, živalskega pa tudi človeškega delovanja. Ta so našla svoj prostor na zapuščenem gradbišču v prestolnici, ki se je pretvoril v začasni produkcijski prostor Krater.

Radiovedni Zakaj je barva Lune včasih tako različna?

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?

Zgodbe Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno

Kakšne težave imajo ljudje, ki druge sovražijo zaradi barve kože, porekla, spola, ker so tujci, revni, mladi, stari, v kaj so nestrpneži vpeti in ujeti, da družbo nenehno delijo na mi in vi? V skupnostih, ki so prestreljene s predsodki in sovraštvom, je vedno manj tistih, ki so ta pravi.

Radiovedni Kako voda pogasi ogenj?

Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?

Zgodbe Avtonom: Kolektiv Robida

Gradi skupnosti v odročnih in marginaliziranih krajih

Petkova centrifuga Kriza je čas za superjunakinje in superjunake

Smo res prišli tako daleč, da se ob kronični neučinkovitosti nadzornega sistema zdijo edina rešitev linč? Da se pribijamo na sramotilni steber? Delodajalci proti delavcem, delavci proti delodajalcem? Desni proti levim, levi proti desnim? Cepljeni proti necepljenim, necepljeni proti cepljenim? Lastniki stanovanj proti najemnikom, najemniki prosti lastnikom? Revni proti bogatim, bogati proti revnim? Ti, ki bi šli na koncert Anne Netrebko, proti tem, ki bi še Bulgakova prepovedali? Orjaški črni maček Behemot iz Mojstra in Margarete, ki zna hoditi po dveh nogah, rad igra šah in pije vodko, bi se lahko prav prikladno lahko smukal med vsemi temi antagonizmi. Po pravilu na prangerju vedno pristanejo šibkejši. Na primer z identifikacijskimi številkami.

18. vzporednik Polona Fijavž, Berlin: Ta trenutek se v Nemčiji vse vrti okoli plina

V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.

Radiovedni Zakaj mozolja ne moremo dobiti na blazinici prsta?

Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.

Vroči mikrofon Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.

Vroči mikrofon Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ime tedna Nina Milošič, vodja najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji

Ime tedna je Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. S sodelavci ohranjajo kulturno dediščino in razvijajo osnovno poslanstvo 125 letne tradicije kina kot enega izmed živahnih kulturnih in družabnih središč mesta.

Aktualno 202 Spominska soba Borisa Pahorja in Pepin kraški vrt

"Kjer burja pršute in grla suši, je teran doma," se glasi geslo kraškega praznika terana in pršuta, ki zaznamuje letošnjo petdesetletnico. Ta konec tedna praznik doseže vrhunec v Dutovljah. Poleg koncertov, degustacij in športnih dejavnosti je v času praznika na voljo brezplačen voden ogled spominske sobe Borisa Pahorja, ki je v Dutovljah ustvarjal več kot dvajset let.

Aktualno 202 Zadnja afriška kolonija

Švedska aktivista sta se s kolesi podala na pot, daljšo od evkatorja, da bi pozorila na zadnjo afriško kolonijo Zahodno Saharo, ki jo je v sedemdesetih okupiral Maroko. Maroko je sredi puščave zgradil tudi najdaljši zid na svetu, ki je še v uporabi. Ob njem je največje minsko polje na svetu.

Petkova centrifuga Vihar brez kozarca vode

V Petkovi centrifugi, ki jo vrti Jan Grilc, razmišljamo o prikazni novega Černobila, nesvobodnih tujih delavcih in svobodnih odločitvah za menjavo poklica. Pa tudi o pomenu kozarca hladne vode.

18. vzporednik Vlasta Jeseničnik, Moskva: "Pionirska" organizacija bo vzgajala nove generacije Putinovih podpornikov

V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.

Aktualno 202 Zakaj je potreben razmislek o odgovornosti?

Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

NULL

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

NULL

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

V popoldanskih športnih minutah se preselimo v Muenchen na evropska prvenstva, ki znova ponujajo izzive slovenskim športnikom in napovemo pester nogometni večer.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo pestri sredi na evropskih prvenstvih v Muenchnu in Rimu, kjer so znova blesteli slovenski športniki. Ponudimo tudi odzive po tekmi slovenske košarkarske reprezentance proti Srbiji v razprodanih Stožicah.

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

Supersreda na superevropskem prvenstvu v Münchnu s slovenskimi nastopi v športnem plezanju, namiznem tenisu, odbojki na mivki in atletiki. Vrhunce ujamete v popoldanskih športnih minutah.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

Eden izmed vrhuncev letošnjega športnega poletja so evropska prvenstva olimpijskih športov v Münchnu, sreda prinaša zgoščen program in odzive po zadnjem finalnem nastopu slovenskih plavalcev v Rimu. Ujamete tudi zanimivosti pred pripravljalno tekmo slovenske košarkarske reprezentance s Srbijo.

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

NULL

Žoga je okrogla Prepozno slovo Karanovića

Maribor je šestič zapored izgubil in ostaja zadnji. Tako pozno v prvenstvu še ni bil na dnu. To je bil povod za slovo Radovana Karanovića, za zadnji poraz pa je poskrbel tisti, ki ga je Karanović lani zamenjal, zdajšnji trener Domžal Simon Rožman. Maribor se bo tako z novim trenerjem soočil z naslednjim evropskim izzivom. V Ljudski vrt prihaja romunski prvak Cluj. V oddaji o pozni, za mnoge prepozni menjavi trenerja, o nesoglasjih med mariborskimi navijači, torej med tistimi, ki so podpirali Karanovića in tistimi, ki ga niso, ter o ekipah, ki so najbolj navdušile in najbolj razočarala v uvodnih petih krogih. Olimpija je še vedno na vrhu, brez prejetega gola, blizu je le Koper, ki zaostaja tri točke. Slišali boste tudi, da so Domžale dobile lep kos pogače od prestopa Benjamina Šeška iz Salzburga v Leipzig, a da so imeli vodilni v klubu morda malce grenkega priokusa po rekordnem prestopu slovenskega nogometaša. Gostje: Boštjan Janežič, Marko Cirman in Jože Pepevnik; voditelj: Luka Petrič.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

NULL

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

Na združenem evropskem prvenstvu v Münchnu se začenjajo tudi atletska tekmovanja. V areno bo stopil tudi najboljši slovenski namiznoteniški igralec Darko Jorgić. Plavalcem pa se evropsko prvenstvo v Rimu počasi izteka.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

Tim Gajser je znova na vrhu razpredelnice svetovnega prvenstva v elitnem razredu. Za Štajercem je vrhunska sezona, v kateri je prevladoval od uvodnega nastopa. Združeno evropsko prvenstvo v Münchnu je tudi že ponudilo prve slovenske medalje, v ospredju pa je olimpijska prvakinja Janja Garnbret.

Globalna vas Avtoštoparji kot nepopravljivi optimisti

Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov

Nedeljski gost Iz arhiva: Marina Abramović

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.

Nedeljski gost Iz arhiva: Reinhold Messner

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.

Globalna vas Slovence srečaš tudi sredi Atlantika

Peter Kočjaž, po izobrazbi strojni tehnik, avtomehanik in policist, sicer pa nekdanji (reprezentančni) kolesar ter danes vrhunski skipper in potapljač, se je s svojo partnerko Natalijo Ogrinc odločil z jadrnico obkrožiti svet. Doslej sta premagala približno četrtino te poti, na njuni pustolovščini, ki jo tudi vestno (video)dokumentirata, pa se jima je pridružilo tudi več sopotnikov. Pravita, da imata kljub pomanjkanju prostora na jadrnici vselej rada družbo. Med drugimi je z njima potovala slovenska oceanografinja Daniela Turk, ki sicer živi in dela v Kanadi. Na njuni jadrnici Timy je nekaj časa analizirala vzorce planktona in nanoplastike iz morskih voda. Tudi Peter in Natalija sta se sicer podviga lotila z velikim poudarkom na ekologiji; doslej sta menda ob izkoriščanju vetrne in sončne energije zapravila zgolj za dober avtomobilski rezervoar nafte.

Nedeljski gost Iz arhiva: Tomaž Humar

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.

Nedeljski gost Iz arhiva: Jurij Gustinčič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.

Nedeljski gost Markus Rex: Kar se zgodi na Arktiki, tam ne ostane

Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.

Nedeljski gost Iz arhiva: Uma Thurman

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.

Nedeljski gost Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen

Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.

Nedeljski gost Iz arhiva: Dušan Jovanovič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.

Nedeljski gost Goran Dragić: Košarka mi je dala vse

Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.

Predlogi

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja