Val 202

Jajca Sejem bil je gnil

V nedeljo zvečer se je na Gospodarskem razstavišču v organizaciji Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije končal slovenski knjižni sejem. In točno tako je šestdnevni dogodek na novi lokaciji tudi izgledal: izključno gospodarsko. To so opazili tudi obiskovalke in obiskovalci – premnogi so se pritoževali nad razvrednotenjem knjige in plemenitega poslanstva te prireditve, ki je s selitvijo na drugo prizorišče očitno izgubila še zadnje ostanke atmosfere kulturnega dogodka ter trdo pristala v ubornih okvirih mentalnega dometa trgovcev z novci. V starih časih je, samo za primer, Sejem podeljeval nagrado za najlepšo stojnico, ker so organizatorji razumeli vsaj eno njegovo specifiko v primerjavi z ostalimi: domišljijo. Zdaj je uniformiranost domala zapovedana. Zakaj? Jah, da lahko posebej zaračunajo vsak njen sestavni del, seveda. Predelne stene. Talne obloge. Stropne povezave. Najem table. Koše za smeti. Ni, da ni. A to nikoli ni bil dogodek, ki bi dojel, kako ključno bi bilo malim in mikro založbam ter samozaložnikom na sejmu zagotoviti centralno pozicijo, saj ravno ti slovenskemu založništvu zagotavljajo kolorit, večplastnost, s čimer ga delajo močnejšega, agilnejšega. Že v Cankarjevem domu so bili majhni potisnjeni v klet, no, zdaj so pa v temne kote hal, kjer jih komaj najde celo ta, ki jih načrtno išče. Z novim vodstvom Zbornice in selitvijo je omenjena drža zgolj dosegla svoj zenit. Oziroma, kot se je tako lepo ter v verbalnem smislu dometu aktualnega vodstva kontekstualno točno izrazil Pavlica v Petelinjem zajtrku: "Kdor lahko plača, lahko fu*a, kdor pa ne, pač ne." Paradoks je pravzaprav zanimiv: v letu gostovanja slovenske literature v Frankfurtu na eni strani visokoleteči Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, na drugi pa vulgarna, agresivna ter izključno v profit orientirana govorica organizatorjev 39. Slovenskega knjižnega sejma. Več kot očitno tu dialog ni mogoč, toda stvar je v bistvu preprosta: mi, ki dejansko delamo v slovenskem založništvu in knjigotrštvu, ne razumemo slabo zaigrane sejmarske vljudnosti, saj za to, da bi kot založniki v danih razmerah sploh lahko obstali, vsak dan nujno potrebujemo ogromne količine odgovorne naivnosti. Brez nje bi tu knjige izdajale štiri založbe: ena, za katero je knjiga klobasa, ena, proglašena za nacionalni zaklad, ena požrešna, ki ji je založništvo zgolj paravan za pridobivanje čim večjih količin najraje državnih sredstev, pa morda še kaka, ki bi se prihulila zraven. Kar bi te založbe izdajale, bi bilo spričo njihove poslovne motivacije vsebinsko izrazito omejeno, res pa je, da bi si na slovenskem knjižnem sejmu lahko razdelile ogromno prostora – vsaka pol hale, pa roka! In ker se pod aktualnim organizacijskim odborom razmere zgolj eksponentno slabšajo, je morda dejansko čas, da si ga. Da ga imajo samo zase. In počasi izpustijo besedico »knjižni«. Morda je zdaj vendar napočil čas, da se »ta mali« preštejemo in ugotovimo, kdo hoče še naprej neprôste dni živét', nočém enake, kdo pa pripada onim, ki tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vól'jo vero in postáve.

Globalna vas Življenje v "spalnem kontejnerju"...

V oddaji gostimo še eno povratnico. Maruša Jakše se je v domovino vrnila po kar nekaj letih poskusov uveljavljanja v Združenih državah Amerike, kjer ji ni uspelo najti kakšne bolj trajne oblike bivanja in dela. Na lastni koži je izkusila kruto resničost diskriminiranih tujih delavcev v Ameriki: v eni izmed svojih služb se je namreč pritožila svojemu šefu, ker so morale s sodelavkami spati v bivalnih kontejnerjih, v katerih bi v normalnih razmerah lahko živele maksimalno tri, notri pa jih je stlačiš dva- do trikrat toliko. Nadrl jo je, češ da tam nima enakih pravic kot "pravi Američani", in da kot tujka lahko samo zadovoljna s tem, kar dobi. Ta težka izkušnja se je po njenih besedah izkazala za neprecenljivo, predvsem pa prelomno glede njenega osebnostnega razvoja. Po njeni zaslugi se med drugim, kot pravi, precej bolj boji načrtne in zavestne človeške zlobe kot pa na primer stikov z ljudmi s socialnega dna - tudi če gre za sobivanje z malimi kriminalci z ulice, kot denimo v Brooklynu, kjer se je kot edina belka daleč naokoli počutila "zelo lepo sprejeto" med uličnimi preprodajalci cracka.

Šala za starše Po porodniški nazaj v službo

Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?

Evropa osebno Benjamin Clementine: Prihaja iz nič, zato ga ni strah, da bi kaj izgubil

Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. "Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta."

Frekvenca X Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.

Aktualno 202 Adria še živi: Srečanje nekdanjih zaposlenih v Adrii Airways

"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.

Cederama Black Pumas − Chronicles of a Diamond

Neo-soul je verjetno preširoka žanrska oznaka. Zasedba Black Pumas, duet pevca in kitarista, razširjen v odrsko občutno veliko družino instrumentalistov, je po hvaljenem prvencu prispela do kritičnega drugega zaporednega albuma. Zgradba tega po tihem priznava, da so bila tri leta za oblikovanje kalorične songovske zbirke in s tem tudi komercialno zaznavnejši met prekratka. Zasedbi Black Pumas se je kljub sorazmerni statusni obskurnosti uspelo uvrstiti med nastopajoče na Bidnovi inavguraciji, pozneje, dobesedno po politični liniji, pa je dosegla še nominacijo za gremija. Toda to je bil čas, ki ga je zaznamoval izjemen istoimenski prvenec postave Black Pumas. Na tem novem delu sta dva komada odlična, dva dobra, drugi pa so le še zadostni. Zakaj? Preprosto zato, ker so premalo neo.

Na sceni Petsto metrov - Telo

Skupino Petsto metrov sestavljajo štirje preverjeni glasbeniki, ki so v zadnjem desetletju kar precej zaznamovali koncerte številnih uveljavljenih izvajalcev različnih žanrov. Prvenec Telo opeva vsakdan in pogled na življenje slehernika na prehodu iz dvajsetih v trideseta ter njegovo soočanje z najrazličnejšimi oblikami odnosov. Glasba kroži od skladb z lahkotnejšimi in neobvezujočimi oblikami ljubezni do tistih, ki opisujejo globlje odnose in soočanje z minljivostjo. O prvencu skupine Petsto metrov pevec in kitarist Janez Skaza in bobnar Matjaž Skaza.

Vlado Glasba ima začetek, nima pa “končetka”

Vlado Kreslin praznuje 70. rojstni dan. V zadnji epizodi podkasta Vlado razmišlja o minljivosti, prihodnosti mladih glasbenikov in svetu, v katerem živi njegova glasba. Po mesecih druženja, snemanja in koncertov, so se Maruša, Andrej in Vlado tokrat srečali na radiu, v studiu 12.

Jutranji koncert pri Andreju Najemniki: Peter Penko, glasbeni producent

SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Z druge strani mikrofonov, ojačevalnikov in varno za debelim steklom. Stereotip. Če ni interakcije z ljudmi, pravi Peter Penko, nima smisla. Če se začutiš, potem je vseeno, ali je glasbenik popolna neznanka ali pač že "narejen" umetnik. Stkati se mora vez.

Glasbena zgodba Hiphop 50: Trenutno ni imen, ki bi prodrla

V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. Sogovorniki: - Matjaž Ambrožič – Ambro - Borja Močnik – Borka - Mare Godnjavec – Jizah - Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu) - Peter Kadin (podjetje Empire)

Glasba svetov Keiko Matsui, Jambinai, Seckou Keita, Mangiaracino, Brandt Brauer Frick, Sheikhs Shikhats & B'net Chaabi

Raznolikost tokratne oddaje namiguje na izvrstni balzam za ušesa. Keiko Matsui, Jambinai, Seckou Keita, Mangiaracino, Brandt Brauer Frick, Sheikhs Shikhats & B'net Chaabi.

RH 202 Dave Clarke v živo iz Melkwega

Novosti domačih in tujih ustvarjalcev elektronske glasbe ter izsek mojstrskega techno seta enega najbolj priznanih ustvarjalcev tega žanra Dava Clarka. 01. Disclosure - Higher Than Ever Before (Barry Can’t Swim Remix) 02. AN21, HIISAK & Able Faces - Alright (Matador Remix) 03. Bob Sinclar ft. Steve Edwards - World, Hold On (Themba Remix) 04. Sultan + Shepard with Nathan Nicholson - Under The Surface 05. Bound To Divide & Lauren L’aimant - Fall From Grace 06. Vintage Culture, Tube & Berger & Kyle Pearce - Come Come 07. LP Giobbi, Redfield & DJ RAE - Waiting 08. Davide Squillace & Ron Jabbit ft. Selassie - More Money In The Tank 09. ZHU & Wax Motif - Better Recognize 10. Meduza - Musica 11. Shermanology x Boyz II Men - Motown Philly 12. Hot Since 82 & Us Two with Paige Cavell - Never Enough 13. Porth Nole & Eskape - Far Enough 14. AFEKT MUSIC ft. Aima Vittori - Losing Control 15. Stanny Abram & Mikel Wonic - Inside The Dream

Galerija 2 CHAINZ & LIL WAYNE - Welcome 2 Collegrove

Ali nadaljevanje imenske zmede lahko postreže z manj zmede? 2 Chainz in Lil Wayne sta pred sedmimi leti navrgla prvo albumsko kolaboracijo naslovljeno Collgrove. Ker so bili problemi vsled izdajateljskih in drugih pravic nepremostljivi, sta se raperja odločila, da na naslovnici dela obstane zgolj 2 Chainzov portret. Raperja takrat stilistično nista ovinkarila. Tokrat pa. Zunaj je Welcome 2 Collegroove, ki poleg izdatnih slogovnih oscilacij - od trapa do R&B-ja in še vse kar sodi vmes - vključuje tudi vrsto gostujočih vokalistov. Lil Wayne je zdaj potretiran za naslovnico. Zmeda, kakšna zmeda? Ali pač? Protislovja silijo tudi z novega albuma Aesopa Rocka. Galerijski hiphop svinčenosti nekaj malega, nalašč v nasprotju s prevladujočo temperaturo, torej ščepec čiste romantike, pristavi še v minulih tednih zaradi napačnih vzrokov močno osvetljeni Diddy, nekoč P.Diddy. Stvari že postajajo resne …. ;)

Proti etru, spet ta muzika Misha Panfilov, Dj Harrison in veliko več!

Tokrat na obratu nova plošča Atlântico estonskega multiinstrumentalista Mishe Panfilova, dva projekta skandinavskega novega jazza (švedski Per Texas Johansson in norveški Skarbø Skulekorps) in hudo obetavna napoved sodelovanja kitarista Fabiana do Nascimenta in saksofonista Sama Gendela. 01 Fabiano do Nascimento & Sam Gendel - Foi Boto 02 Dj Harrison - Lil Birdie 03 Shunaji - Word Is Bond 04 JISR - Samawi, Bhagyada Lakshmi Baramma 05 Misha Panfilov - Vertical 06 Misha Panfilov - Сaleidoscópio 07 Per Texas Johansson - Sent i livet 08 Skarbø Skulekorps - HI-HTS

Na sceni Vlado Kreslin - Kje si bla doslej

Kljub desetletjem negovanja prodornega glasbenega izraza Vlado Kreslin ne počiva. Sadove zadnjih petih let ustvarjanja je uvrstil na ploščo Kje si bla doslej. Ob visokem osebnem jubileju s stalnimi sodelavci odpira vrata v svoj svet tudi mladim imenom. Na plošči je mesto našlo nekaj novosti, nekaj zanimivih sodelovanj, nekaj priredb in nekaj koncertnih posnetkov. Obširno pa o vsem glavni akter.

Jutranji koncert pri Andreju Najemniki: Jani Šepetavec, saksofonist

SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jani Šepetavec je saksofonist - najemnik. Glasbeni pečat mu je vtisnil Freddie Mercury, ob skoraj vsaki priložnosti pa mora odigrati temo Pink Panther. In še vse vmes.

Globalna vas Življenje v "spalnem kontejnerju"...

V oddaji gostimo še eno povratnico. Maruša Jakše se je v domovino vrnila po kar nekaj letih poskusov uveljavljanja v Združenih državah Amerike, kjer ji ni uspelo najti kakšne bolj trajne oblike bivanja in dela. Na lastni koži je izkusila kruto resničost diskriminiranih tujih delavcev v Ameriki: v eni izmed svojih služb se je namreč pritožila svojemu šefu, ker so morale s sodelavkami spati v bivalnih kontejnerjih, v katerih bi v normalnih razmerah lahko živele maksimalno tri, notri pa jih je stlačiš dva- do trikrat toliko. Nadrl jo je, češ da tam nima enakih pravic kot "pravi Američani", in da kot tujka lahko samo zadovoljna s tem, kar dobi. Ta težka izkušnja se je po njenih besedah izkazala za neprecenljivo, predvsem pa prelomno glede njenega osebnostnega razvoja. Po njeni zaslugi se med drugim, kot pravi, precej bolj boji načrtne in zavestne človeške zlobe kot pa na primer stikov z ljudmi s socialnega dna - tudi če gre za sobivanje z malimi kriminalci z ulice, kot denimo v Brooklynu, kjer se je kot edina belka daleč naokoli počutila "zelo lepo sprejeto" med uličnimi preprodajalci cracka.

Jutro 202 UgibAnja: Kaja Juvan, Poljska, ON

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Jutro 202 Pavza: Tina Dragan je pustila dobro plačano službo in se odločila za zmernost

Tina Dragan je pred meseci pustila visok položaj v eni od zavarovalnic in se posvetila svoji podjetniški poti: vodenju športnih vadb. Njen delovnik je vrsto let trajal več kot 10 ur, zdaj umirjeno pove, da dela manj kot osem ur in le štiri dni na teden.

Jutranji koncert pri Andreju Najemniki: Peter Penko, glasbeni producent

SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Z druge strani mikrofonov, ojačevalnikov in varno za debelim steklom. Stereotip. Če ni interakcije z ljudmi, pravi Peter Penko, nima smisla. Če se začutiš, potem je vseeno, ali je glasbenik popolna neznanka ali pač že "narejen" umetnik. Stkati se mora vez.

Antikviz Kazahstan

Pet podatkov o Kazahstanu, iščemo napačnega!

Jezikanje Tine Matjašič: mariborščina

Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.

Globalna vas V Čilu nihče ne "šmergla" ukradenih telefonov

Ekonomistka Tina Kastrevc se je že med študijem odpravila v tujino. Dobro polovico zadnjih 11 let na tujem je preživela v švicarskem Zürichu, nekaj časa pa tudi na Portugalskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Zaradi preobremenjenosti in utrujenosti, ki sta pogosti posledici dela v svetu visokega finančništva, se je lani odločila vzeti leto odmora in raziskovati slabše uhojene poti na koncih sveta, ki jih še ni poznala. Z nahrbtnikom je prepotovala del Južne Amerike in Afrike ter preromala t. i. Jakobovo pot, v mednarodnem okolju znano kot El Camino. Oktobra se je preselila nazaj v Slovenijo.

Jutranji koncert pri Andreju Najemniki: Jani Šepetavec, saksofonist

SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jani Šepetavec je saksofonist - najemnik. Glasbeni pečat mu je vtisnil Freddie Mercury, ob skoraj vsaki priložnosti pa mora odigrati temo Pink Panther. In še vse vmes.

Jutro 202 Športni kviz: 1999, Atene in Idrija

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Jutro 202 Pavza: Iza Mlakar, konec je bil le pavza

Ena najboljših slovenskih odbojkaric Iza Mlakar je pri 24 letih presenetljivo končala kariero in se posvetila študiju medicine. Dve leti pozneje pa se je izkazalo, da je bil konec pravzaprav le pavza.

Antikviz Guinessova knjiga rekordov

Pet podatkov, med njimi napačen. Kateri?

Aktualno 202 Adria še živi: Srečanje nekdanjih zaposlenih v Adrii Airways

"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.

Frekvenca X Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.

Avtomobilsko prometne minute Mobilnost: Razvoj avtomobilskih žarometov in njihova prihodnost

Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič

Šala za starše Po porodniški nazaj v službo

Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?

Evropa osebno Benjamin Clementine: Prihaja iz nič, zato ga ni strah, da bi kaj izgubil

Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. "Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta."

Vroči mikrofon Elite in ljudstvo

Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.

Toplovod Črni petek

Za nami je še eden od vrhuncev, ki nam jih v pusta življenja niza ideja, da je človek ustvarjen za konuzmerizem. Ime mu je Črni Petek, ki ga avtor oddaje namenoma zapisuje z veliko začetnico. Kaj nam ta divja orgija plenjenja materije pove o nas in našem načinu življenja, se sprašujemo skozi oči vesoljca: na črni petek pride vesoljska delegacija na naš planet, zagleda, kaj počnemo, in si misli... Kaj si misli?

Zapisi iz močvirja Rok z Vrha pri Sveti Trojici

Danes pa nekaj o Roku Snežiču. O Roku Snežiču, največjem davčnem strokovnjaku, kar ga je dala sveta štajerska zemlja, novinarji ne pišejo radi. Ker takoj, ko mu kaj od napisanega ni všeč, Rok Snežič novinarja, redakcijo ali medij toži. Toži tako na gosto, da nekateri mediji po Snežičevih tožbah zapadejo v resne težave. Nam se tožb ni bati, ker je naša medijska hiša že tako ali tako v resnih težavah. Zato se novinarji Snežiča bojijo, sploh pa po onem dnevu, ko se je razglasil za Martina Krpana. Ker pisun s Snežičem že nekako obračuna, z bajeslovnim junakom pa težko. A gremo lepo po vrsti, kot so Snežiči v Banja Luki. Nekaj dni nazaj je bila na mariborskem sodišču razprava, ker je Snežič tožil bosanskega novinarja, ki je pisal o njegovi unikatni tehniki davčnih utaj. Pa se je sojenje kmalu končalo, kajti Snežič menda pozna vse mariborske sodnike – ker je bil z njimi sošolec, ali pa jim je sestavljal davčne napovedi – zato je bosanski novinar zahteval izločitev sodnice. Obe stranki sta se nato na hitro srečali pred vrati sodišča in Snežič je junaško razprl suknjič, na majici pod njim pa je imel natisnjen prizor iz Martina Krpana. In to tistega, kjer junaški Notranjec na kobilici pride pred cesarja, z mesarico in kijem na rami, služabnik v ozadju pa na pladnju nosi oddrobljeno Brdavsovo glavo. Potem je Snežič bosanskega novinarja podučil, da je Krpan obranil Slovenijo in Avstro-Ogrsko pred muslimani, tako da jim je odsekal glavo in da je on tudi Martin Krpan, branitelj Slovenije. In mu na koncu še priporočil, da naj bere literaturo. Prvi problem, ki ga analiziramo v naši skromni literarnozgodovinski in davčnoutajevalski oddaji, je pravne narave. Namreč; Levstikovo povest je risarsko genialno upodobil Tone Kralj. Tone Kralj je tisti slikar, ki je med fašizmom v zasedeni Primorski s svojimi protifašističnimi slikarijami, skritimi v biblijske motive, poslikal okoli petdeset cerkva. Hočemo povedati, da je Tone Kralj z eno samo potezo čopiča za ubranitev Slovenije naredil več, kot bo Rok Snežič naredil v vsem svojem patetično-domoljubnem življenju. Ob tem pa, če vsaj malo poznamo delo, usodo in značaj Toneta Kralja, iskreno dvomimo, da bi mu bilo všeč kopiranje njegove umetnosti na junaške prsi štajerskih pavov. Nenazadnje; v pravu, katerega doktor je Snežič, obstaja pojem, ki se mu avtorske pravice pravi, in kolikor nam je znano, ima Tone Kralj še vedno pravne naslednike. Zdaj pa naprej. Morebiti se zdi samoumevno, da je sodoben slovenski junak Rok Snežič za svoj super herojski alter ego vzel ravno Martina Krpana. Kajti še nekaj imen se zdi primernih na tej polici. Peter Klepec, general Maister in podobno. A rajtamo, da pri Krpanu in Snežiču ne gre samo za superjunaško navezanost. Oba moža sta si namreč edina tudi pri izmikanju davkom. Snežič s svetovanjem, Krpan pa s kontrabantom. A najbolj zanimiv del simbolizma v prizoru Toneta Kralja, kot ga interpretira Snežič, je sekanje glave muslimanom in s tem ubranitev Slovenije in celo Avstro-Ogrske, kot je nevednemu novinarju zabrusil Snežič. Najprej drobna zgodovinska intervencija. Čeprav pri Levstiku nimamo nobene časovne oznake, razen tega, da je bilo pozimi in je v času srečanja med cesarjem in Krpanom naokoli ležal sneg, iz ostalih opisanih zgodovinskih okoliščin upravičeno sklepamo, da se zgodba ni dogajala v času Avstro-Ogrske, temveč bolj verjetno v času Habsburške monarhije. Drobnjakarski smo samo zaradi tega, ker se je modro podučiti o dejstvih, preden nekoga pošlješ brat literaturo, sam pa kot doktor znanosti ne ločiš med temeljnimi zgodovinskimi pojmi … In zdaj k sekanju glav ali dekapitaciji, o kateri smo v 21. stoletju natančno seznanjeni predvsem zaradi delovanja skrajnih islamskih terorističnih skupin. Da je z njo začel prav slovenski narodni junak, ni ravno za okoli razglašati, sploh, ker jo je Brdavsu odsekal počasi – a o tem naj sodi literarna zgodovina. Odtistihmal smo se Slovenci sekanju glav na srečo odrekli in ker sklepamo, da Snežič z ubranitvijo Slovenije pred muslimani misli na begunsko krizo, javno izrekamo podporo bodeči žici – ki se zdi za prebežnike vseeno bolj mila kazen, kot je sekanje glav. Zavoljo iskanja resnice moramo v nadaljevanju natančno popisati stavke, ki jih govori cesar pod Kraljevo podobo, ki si jo je na majico preslikal Rok Snežič. Takole govori habsburški (in ne avstro-ogrski) monarh. »Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolikega sovražnika in otel deželo in mesto velike nadloge in nesreče. Nimam take stvari v cesarstvu, da bi dejal; ne dam ti je, če jo hočeš; celo Jerico, mojo edino hčer, imaš na ponudbo, ako nisi še oženjen.« Na kratko; junak, za katerega se ima Snežič, je pravzaprav plačanec, ki mu je ponujeno vse, kar si zaželi. Cesarica pozneje to ponudbo sicer razredči, a Krpan gre v zahtevah po svojem plačilu v nepričakovano smer; ne zahteva drugega, kot sta pismo in pečat, s katerima bi svoj kontrabant, svoj nelegalni posel, svoje izmikanje davkom, naredil legalnega. Minister Gregor se je nad idejo, da bi urejeno cesarstvo davčnim utajevalcem začelo podarjati bianco menice za njihove rabote, sicer kislo držal, a obveljala je cesarjeva. Krpan je postal legalni švercer in ko Rok Snežič pravi, da je on sam reinkarnacija slovenskega junaka Martina Krpana, ne bi mogel imeti bolj prav.

Kulturnice 20. Animateka: Od navidezne resničnosti do ženskih ustvarjalk

V Ljubljani ta teden poteka festival animiranega filma Animateka, ki letos praznuje 20. obletnico. Jubilejno izdajo posvečajo nedavno umrlemu britanskemu animatorju in režiserju Paulu Bushu. Sicer pa ima 20. izdaja Animateke zares bogat program, ki vključuje številne novosti, med drugimi nov tekmovalni program VR animacije oziroma filma navidezne resničnosti.

Vroči mikrofon Tri mesece po poplavah: Selitve v Savinjski dolini

V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.

Poslovne krivulje Tečajnica: Dolgoročno je smiseln nakup delnic evropskih podjetij

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja

Naval na šport Evropska tekmovanja v ekipnih športih z žogo

Sredin večer je bil za slovenske odbojkarske, rokometne in košarkarske prvake pester. Vsi so igrali pred domačim občinstvom; odbojkarji ACH Volleyja so v ligi prvakov gostili Rzeszow, rokometaši Celja v najvišjem evropskem tekmovanju Wislo Plock, medtem ko so se košarkarji Olimpije pomerili z vodilno ekipo svoje skupine evropskega pokala, z ekipo iz Pariza.

V sredo Tour 202: Matej Mohorič

V tokratni oddaji ponujamo epizodo podkasta Tour 202, v kateri je gost kolesar Matej Mohorič. Zmagovalec etap na vseh treh največjih večtedenskih dirkah je letos postal tudi svetovni prvak v kolesarstvu na makadamu. V pogovoru z Luko Petričem in Igorjem Tomincem obrazloži svoj nepozaben govor po zmagi v 19. etapi letošnjega Toura, pove, zakaj so ga tedaj preplavili občutki krivde in sočutja in ne le sreče in veselja. Mohorič tudi razmišlja, kako je izoblikoval svoje znanje na spustih. Meni, da je v tej prvini med najboljšimi na svetu, da je boljši v primerjavi s preostalimi kolesarskimi profesionalci, v kopici drugih prvin pa pravi, da je zelo dober, a ne najboljši. V novi sezoni želi vrhunec doseči na spomladanskih spomenikih.

Naval na šport Nogometna in odbojkarska liga prvakov

Večer v nogometni ligi prvakov je postregel z zanimivimi tekmami. V boju za končnico sta bila tudi oba kluba s slovenskima reprezentantoma. Madridski Atletico z Janom Oblakom v vratih se je pomeril s Feyenoordom, Leipzig Benjamina Šeška z aktualnim prvakom Manchester Cityjem. Močno željo po igranju v končnici imajo tudi odbojkarji ljubljanskega ACH Volleyja, ki so v ligi prvakov gostili poljski Rzeszow.

Naval na šport Nogometna in odbojkarska liga prvakov

Večer v nogometni ligi prvakov je postregel z zanimivimi tekmami. V boju za končnico sta bila tudi oba kluba s slovenskima reprezentantoma. Madridski Atletico z Janom Oblakom v vratih se je pomeril s Feyenoordom, Leipzig Benjamina Šeška z aktualnim prvakom Manchester Cityjem. Močno željo po igranju v končnici imajo tudi odbojkarji ljubljanskega ACH Volleyja, ki so v ligi prvakov gostili poljski Rzeszow.

Športna zgodba Odbojkarska liga prvakov

Slovenski državni prvaki, odbojkarji ACH Volleyja, v letošnji sezoni elitnega evropskega tekmovanja nastopajo v zahtevni skupini, a kljub temu merijo na preboj v izločilne boje. Nocoj bodo gostili poljsko ekipo iz Rzeszowa, za katero igra slovenski reprezentant Klemen Čebulj.

Naval na šport Olimpijske kvalifikacije v košarki in svetovno prvenstvo rokometašic

Slovenski košarkarji so dobili nasprotnike v kvalifikacijah za olimpijske igre. Turnir za uvrstitev v Pariz bo le malo pred začetkom največjega športnega dogodka, in sicer med 2. in 7. julijem prihodnje leto. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki ga gostijo tri skandinavske države, predstavila svoja pričakovanja in cilje.

Naval na šport Olimpijske kvalifikacije v košarki in svetovno prvenstvo rokometašic

Slovenski košarkarji so dobili nasprotnike v kvalifikacijah za olimpijske igre. Turnir za uvrstitev v Pariz bo le malo pred začetkom največjega športnega dogodka, in sicer med 2. in 7. julijem prihodnje leto. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki ga gostijo tri skandinavske države, predstavila svoja pričakovanja in cilje.

Športna zgodba Olimpijske kvalifikacije v košarki

V Miesu ob Ženevskem jezeru je vodstvo Mednarodne košarkarske zveze izžrebalo kvalifikacijske skupine za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu. Turnirji bodo med 2. in 7. julijem prihodnje leto, o slovenskih nasprotnikih pa podrobneje v tokratni športni zgodbi.

Naval na šport Svetovni pokali v zimskih športih

Pretekli konec tedna so zaznamovala tekmovanja na snegu. Alpske smučarke so se prvič v sezoni pomerile na severnoameriškem snegu, na Finskem pa so se začela tekmovanja v nordijskih smučarskih disciplinah.

Žoga je okrogla Mitja Viler: Hadžić ne bo zdržal do konca leta

Razlika med Celjem in Olimpijo na vrhu prvoligaške lestvice ostaja pet točk. Žan Karničnik je zadel za Celjane v Šiški. Marko Cirman meni, da je reprezentant eden najstanovitnejših igralcev v celjski ekipi. Pomembno zanj bo, da ohrani visoko minutažo tudi po zimskem izteku pogodbe o posoji med Celjem in Ludogorcem, kjer koli bo igral. Olimpija je tretjič zapored zmagala, proti Radomljam je zadel Rui Pedro. Prvaki že šest tekem niso prejeli gola, a Boštjan Janežič opozarja, da obramba ni tako trdna, ko kažejo rezultati. Jože Pepevnik pove, da se v Mariboru pred nedeljskim večnim derbijem ne čuti nogometne vročice, ob voditelju Luki Petriču v podkastu gostuje Mitja Viler. Koprčan je več kot desetletje in pol igral v prvi ligi, le štirje igralci so odigrali več tekem v državnem prvenstvu. Viler pravi, da se Safetu Hadžiću trese stolček. Odkar je prevzel Koper, je osvojil pet točk v petih tekmah, Viler meni, da Hadžić sicer razume nogomet, toda trener mora biti tudi psiholog. V podkastu slišite tudi, da sta najugodnejši skupini na sobotnem žrebu za evropsko prvenstvo B in E, več pa tudi o izjemnih škarjicah Garnacha in angleških golgeterjih v Nemčiji in Španiji.

Športna zgodba Svetovno prvenstvo v motociklizmu

Z VN Valencie se je končala sezona svetovnega prvenstva motociklistov. V kraljevskem razredu MotoGP so tudi letos prevladovali dirkači italijanskega proizvajalca motociklov Ducatija, h kateremu bo prestopil tudi eden najboljših dirkačev vseh časov, Španec Marc Marquez, ki je vse dosedanje uspehe dosegel na Hondi.

Dogodki in odmevi Danes uradno znana imena novih ministrskih kandidatov

Imena novih ministrskih kandidatov so zaokrožila v javnosti, predvidoma bodo uradno potrjena še danes. Med njimi je poslanec Svobode in nekdanji načelnik upravne enote Litija Franc Props, ki je najverjetneši kandidat za vodenje resorja za javno upravo. Nekdanjo ministrico Sanjo Ajanovič Hovnik preiskuje protikorupcijska komisija. Druge teme: - Medtem ko se nadaljujejo prizadevanja za novo podaljšanje prekinitve ognja v Gazi, je Hamas prevzel odgovornost za strelski napad v Jeruzalemu. Na obisku v judovski državi je znova ameriški zunanji minister Antony Blinken. - 28-ta podnebna konferenca Združenih narodov se je v Dubaju začela uspešno. Ustanovili so namreč sklad za povračilo škod revnejšim državam zaradi posledic podnebnih sprememb. - Vzrok za začasno nedelovanje spletnih strani državnih ustanov je zastoj v delovanju omrežnih stikal. Kot je še dejala pristojna ministrica Emilija Stojmenove Duh, so odpravili težave in razloge zanje podrobneje preiskujejo. Ni pa šlo za kibernetski napad, je še dodala.

Aktualno 202 Adria še živi: Srečanje nekdanjih zaposlenih v Adrii Airways

"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.

Danes do 13:00 Imena treh ministrskih kandidatov bi bila lahko znana že danes

Predsednik vlade Robert Golob je koalicijskim partnerjem predstavil imena kandidatov za ministre za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Imen po sestanku niso razkrili. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ob tem dejal, da bi Golob lahko predlog v državni zbor poslal že danes. Ostali poudarki oddaje: Inflacija novembra na letni ravni s 4,9 odstotka najnižja v dveh letih KPK uvedla preiskavo zoper nekdanjo ministrico Ajanović Hovnik V streljanju v Jeruzalemu ubiti trije ljude, najmanj 16 je ranjenih. Ubita tudi domnevna palestinska napadalca. Ob začetku podnebne konference v Dubaju pozivi k opustitvi fosilnih goriv

Frekvenca X Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.

Jajca Sejem bil je gnil

V nedeljo zvečer se je na Gospodarskem razstavišču v organizaciji Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije končal slovenski knjižni sejem. In točno tako je šestdnevni dogodek na novi lokaciji tudi izgledal: izključno gospodarsko. To so opazili tudi obiskovalke in obiskovalci – premnogi so se pritoževali nad razvrednotenjem knjige in plemenitega poslanstva te prireditve, ki je s selitvijo na drugo prizorišče očitno izgubila še zadnje ostanke atmosfere kulturnega dogodka ter trdo pristala v ubornih okvirih mentalnega dometa trgovcev z novci. V starih časih je, samo za primer, Sejem podeljeval nagrado za najlepšo stojnico, ker so organizatorji razumeli vsaj eno njegovo specifiko v primerjavi z ostalimi: domišljijo. Zdaj je uniformiranost domala zapovedana. Zakaj? Jah, da lahko posebej zaračunajo vsak njen sestavni del, seveda. Predelne stene. Talne obloge. Stropne povezave. Najem table. Koše za smeti. Ni, da ni. A to nikoli ni bil dogodek, ki bi dojel, kako ključno bi bilo malim in mikro založbam ter samozaložnikom na sejmu zagotoviti centralno pozicijo, saj ravno ti slovenskemu založništvu zagotavljajo kolorit, večplastnost, s čimer ga delajo močnejšega, agilnejšega. Že v Cankarjevem domu so bili majhni potisnjeni v klet, no, zdaj so pa v temne kote hal, kjer jih komaj najde celo ta, ki jih načrtno išče. Z novim vodstvom Zbornice in selitvijo je omenjena drža zgolj dosegla svoj zenit. Oziroma, kot se je tako lepo ter v verbalnem smislu dometu aktualnega vodstva kontekstualno točno izrazil Pavlica v Petelinjem zajtrku: "Kdor lahko plača, lahko fu*a, kdor pa ne, pač ne." Paradoks je pravzaprav zanimiv: v letu gostovanja slovenske literature v Frankfurtu na eni strani visokoleteči Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, na drugi pa vulgarna, agresivna ter izključno v profit orientirana govorica organizatorjev 39. Slovenskega knjižnega sejma. Več kot očitno tu dialog ni mogoč, toda stvar je v bistvu preprosta: mi, ki dejansko delamo v slovenskem založništvu in knjigotrštvu, ne razumemo slabo zaigrane sejmarske vljudnosti, saj za to, da bi kot založniki v danih razmerah sploh lahko obstali, vsak dan nujno potrebujemo ogromne količine odgovorne naivnosti. Brez nje bi tu knjige izdajale štiri založbe: ena, za katero je knjiga klobasa, ena, proglašena za nacionalni zaklad, ena požrešna, ki ji je založništvo zgolj paravan za pridobivanje čim večjih količin najraje državnih sredstev, pa morda še kaka, ki bi se prihulila zraven. Kar bi te založbe izdajale, bi bilo spričo njihove poslovne motivacije vsebinsko izrazito omejeno, res pa je, da bi si na slovenskem knjižnem sejmu lahko razdelile ogromno prostora – vsaka pol hale, pa roka! In ker se pod aktualnim organizacijskim odborom razmere zgolj eksponentno slabšajo, je morda dejansko čas, da si ga. Da ga imajo samo zase. In počasi izpustijo besedico »knjižni«. Morda je zdaj vendar napočil čas, da se »ta mali« preštejemo in ugotovimo, kdo hoče še naprej neprôste dni živét', nočém enake, kdo pa pripada onim, ki tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vól'jo vero in postáve.

Avtomobilsko prometne minute Mobilnost: Razvoj avtomobilskih žarometov in njihova prihodnost

Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič

Naval na šport Evropska tekmovanja v ekipnih športih z žogo

Sredin večer je bil za slovenske odbojkarske, rokometne in košarkarske prvake pester. Vsi so igrali pred domačim občinstvom; odbojkarji ACH Volleyja so v ligi prvakov gostili Rzeszow, rokometaši Celja v najvišjem evropskem tekmovanju Wislo Plock, medtem ko so se košarkarji Olimpije pomerili z vodilno ekipo svoje skupine evropskega pokala, z ekipo iz Pariza.

Globalna vas Življenje v "spalnem kontejnerju"...

V oddaji gostimo še eno povratnico. Maruša Jakše se je v domovino vrnila po kar nekaj letih poskusov uveljavljanja v Združenih državah Amerike, kjer ji ni uspelo najti kakšne bolj trajne oblike bivanja in dela. Na lastni koži je izkusila kruto resničost diskriminiranih tujih delavcev v Ameriki: v eni izmed svojih služb se je namreč pritožila svojemu šefu, ker so morale s sodelavkami spati v bivalnih kontejnerjih, v katerih bi v normalnih razmerah lahko živele maksimalno tri, notri pa jih je stlačiš dva- do trikrat toliko. Nadrl jo je, češ da tam nima enakih pravic kot "pravi Američani", in da kot tujka lahko samo zadovoljna s tem, kar dobi. Ta težka izkušnja se je po njenih besedah izkazala za neprecenljivo, predvsem pa prelomno glede njenega osebnostnega razvoja. Po njeni zaslugi se med drugim, kot pravi, precej bolj boji načrtne in zavestne človeške zlobe kot pa na primer stikov z ljudmi s socialnega dna - tudi če gre za sobivanje z malimi kriminalci z ulice, kot denimo v Brooklynu, kjer se je kot edina belka daleč naokoli počutila "zelo lepo sprejeto" med uličnimi preprodajalci cracka.

Šala za starše Po porodniški nazaj v službo

Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?

Jutranja kronika Druga jutranja kronika

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.