Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

PAVZA
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Zapisi iz močvirja Ceca je bitje z masko

Vzhod Štajerske se je prebudil ob plesanju kurentov in petju srbske dive Cece. In še dobro smo jo odnesli, kajti lahko bi bilo tudi obratno. Na kar nekaj ravneh lahko razumemo za mnoge sporni, za nas analitike banalnosti pa povedni uvod v letošnje kurentovanje. Najprej je tu slovenska zvestoba Balkanu. To, kar na turnejah med kajmakom in čevapi zahodnobalkanskim politikom tvezijo slovenski zunanji ministri, ni še nič. Namreč, kako je slovenska zaveza in pomoč pri vključitvi regije v evropske integracije neomajna. Dejansko imamo na širitev ničelni vpliv in tudi znamenito posredovanje med Evropo in Balkanom, za katerega bi naj bili eksperti, v realnosti ne obstaja. Še vedno recimo kosovsko vprašanje rešujejo Nemci in Francozi. Zato pa smo Balkanu neomajno zvesti državljani. Kar dokazuje naše navdušenje nad turbofolkom. Medtem ko se ob poletnih debatnih večerih sosedje zgražajo, kako se je njihova mladež med dopustom na Korčuli z domačini pogovarjala v angleščini, oni in njihov zarod redno polnijo hale, telovadnice in gasilska dvorišča, kadarkoli se pojavi katera balkanskih turbofolk zvezd. Množice znajo na izust cele opuse balkanske estrade in če smo se do predvčerajšnjim še omejevali na dalmatinske kancone ter ščepec sevdaha, smo danes do kolen zagazili v globok turbofolk osrednje Srbije. Tako Ceca ni prišla odpet nekega eksotičnega špila. Ne, Ceca je prišla domov. In medtem ko je vodilno srbsko glavoprsje in zadek zabavalo vodilni slovenski etnološki festival, se moramo vprašati naslednje vprašanje: "Kako se je to sploh lahko zgodilo?" Najprej opravimo z dušebrižniki. V glasbeno globaliziranem svetu so balkanski glasbeni ritmi vsaj toliko pomembni, kot so anglosaški, ki jih dnevno poslušate na našem programu, ali pa vsaj enakovredni kateri glasbenih zvrsti, ki so v trenutku dostopne na klik. Tako da zgražanje zaradi melodičnega vdora tujerodnosti med veliko terco slovenskega naroda ni na mestu. Bolj nas zanima argument, s katerim so organizatorji na kritike lakonično odgovorili, da si ljudje tega pač želijo. In ljudem je treba dati to, kar si želijo – še sploh, če se pri tem zasluži. Na tem mestu bi lahko na dolgo in široko razpravljali o slovenski kulturni politiki, ki je v mesta in urbana središča inštalirala vrhunsko kulturo z vrhunskimi ustvarjalci, ki jih je oboževala predvsem urbana in salonska liberalna politika, podeželje pa prepustila avstro-ogrskim veseloigram, Ceci in Severini. A danes za kaj takega ni ne časa, ne prave volje, saj smo pred kulturnim praznikom, ki naj bo veder, ne pa zatežen. Lahko se sicer pretvarjamo, da lahko zasebni organizator v goste povabi kogarkoli hoče, da ima vsak posameznik neodtujljivo pravico do svojega lastnega, tudi glasbenega okusa, a ostaja neizpodbitno, da je Cecin nastop pred nabito polno dvorano ekstatičnih obiskovalcev neposreden poraz slovenskih kulturnih politik, vzgojnih ustanov, javnih medijev in tolikanj opevane, a tako zelo hermetične slovenske ustvarjalnosti. A kar je pri vsej šaradi najpomembnejše in na nek način tudi najbolj žalostno, pa je dejstvo, da nastop Cece na ptujskem karnevalu pomeni dokončen propad te etnološke prireditve in upali bi si zatrditi, da tudi dokončni propad kurenta kot našega najbolj prepoznavnega in opevanega pustnega lika. Kurent je s pojavom "kurentomanije", kot strokovnjaki opisujejo njegovo delovanje izven konteksta pustovanja, že tako ali tako odšel na stranpota. Po mnenju nekaterih raziskovalcev, je odmik od kratkodlakega, grozljivega lika v prekrasno dolgodlako, medvedkasto pojavo pomenil pot v nasprotje lika kot takega, do banalnosti ponižan festival pa je z leti iz rok etnologov spolzel v roke gostilničarjev. Povedano drugače – vse velike besede o "mistični transformaciji človeka z masko", o "transcedentalnem bitju, ki presega človeško izkušnjo", so postale samo slabi izgovori, da se ga Ptujčani zatolčejo. Razumnemu je blizu teza, da so tradicije živ proces, a sodobni kurenti kršijo tudi tiste, ki so si jih izmislili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so s festivalom začeli! Da ne govorimo o tradicijah, ki segajo v temne globine praznovanja pomladnih obredij na Dravskem polju. Prva in nepreklicno zveličavna je tista, ki veleva, da so kurenti izključno neporočeni mladi moški. In če končamo z zdravim šovinizmom: ko je Ceca zapela, je posilila tradicijo in običaje in kulturno krajino ravno toliko, kot to počnejo ženske-kurenti.

Vroči mikrofon Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?

Šport 202 Smučina E02: Če vse zadene, se preostale borijo za drugo mesto

Na Valu 202 februarja podrobno spremljamo svetovna prvenstva v zimskih športih. Po svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Courchevelu in Meribelu, se bo na jutrišnji kulturni praznik v Oberhofu začelo še prvenstvo v biatlonu.

Kulturnice Lendavske dežnike so prodajali od Egipta do Amerike

Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.

Rožnata dolina Katja na obisku pri Klari in Mihu: stara sta 29, imata kmetijo, dva otroka, tri hektarje pašnikov, 22 ovc in 70 piščancev

Šla sem na obnovitveno kmetijo Zeleni pašnik na Grič pri Trebnjem. H Klari in Mihu. Dvema ljubljanskima srajcama, ki sta se odločila, da želita poskusiti vzpostaviti dober poslovni sistem in živeti srečno življenje na kmetiji. Poleg farme, dveh magisterijev, enega doktorata in dveh otrok, imata še tri hektarje pašnikov, šest zajcev, 22 ovc in 70 piščancev – pa niti 30 še nista! Z njima o tem, zakaj sploh imata živali, če jih je na Zemlji že preveč, o temni plati veganstva in pomembnosti lokalne hrane, tudi o osamljenosti na vasi, urah spanja, odločitvi, da tako hitro razširita družino in pa o vzgoji. Kako svoji štiriletni hčerki razložita, kaj se zgodi z živalmi, ki izginejo čez noč?

Jutro 202 Športni kviz: gost Cene Prevc

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Jutro 202 Športni kviz: gost Cene Prevc

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Jutro 202 Tehnologije, ki izginjajo: Družabna omrežja pred družabnimi omrežji

Maruša in Tina se v zimski seriji jutranjih oddaj spominjata tehnologij, ki izginjajo.

Jezikanje Etimologija?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom etimologija ... Kaj je že to?

Antikviz Srbija

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o državi, o kateri se nam zdi, da pa res vemo vse – Srbiji.

Globalna vas Na Irskem je na glasbeno sceno laže prodreti

Urška in Jernej sta se po sedmih letih bivanja na Britanskem otočju resneje lotila uresničitve dolgoletnih sanj o tem, da bi prodrla na glasbeni trg ter se preživljala s pisanjem in izvajanjem glasbe.

Jutro 202 Generacija Ž: Kaj je cringe?

Zadrega, nerodnost, gnus...? Situacije na katere "cringamo".

Jutro 202 Tehnologije, ki izginjajo: Slovenski spletni iskalniki

Maruša in Tina se v zimski seriji jutranjih oddaj spominjata tehnologij, ki izginjajo. V tretji epizodi se odpravljata v čase, ko "guglanje" še ni bilo sinonim za iskanje po spletu. V devetdesetih so bili v vzponu lokalni iskalniki, v Sloveniji so bili najbolj poznani Matkurja, Slowwwenia in Najdi.si. Kdaj so nastali, kako so delovali in zakaj so ugasnili oz. izgubili svojo popularnost?

Antikviz Zajci

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o kitajskem koledarju, pravzaprav horoskopu, po katerem je del sveta nedavno stopil v leto zajca.

Jezikanje Laura Homs: Kavč poliglotka

Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."

Globalna vas Pred 20 leti so bile tu samo plaže in slamnate hiške

Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit.

Jutro 202 Eurosonic 2023, največji zimski glasbeni festival v Evropi

V mestu Groningen se ob začetku leta tradicionalno odvije največji zimski glasbeni festival v Evropi. V štirih festivalskih dneh je Eurosonic ponudil več kot 300 koncertov, na konferenčnem delu pa vpogled v to, kam in kako se vrti kolesje glasbene industrije. Na severu Nizozemske so nastopili tudi trije slovenski izvajalci, v reportaži se po festivalu sprehodimo z njihovo pomočjo.

RH 202 Bob Sinclar, Röyksopp, Aney F., Afekt Music in Lenthea

V prvi februarski epizodi predstavljamo sveže elektronske kreacije domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. 01. SILK - Quiver 02. Max Styler - Wanna Dance 03. Joshwa - Magalenha 04. MANT & Todd Edwards - Provenance (Squeezed Mix) 05. Ant Brooks - VUVU 06. Reuben Anderson - State of Mind 07. Diego Barrera - Libertad 08. Afekt Music - Plastic Memories 09. Icarus - Catch Your Breath 10. Genghis Clan - International 11. Sonny Fodera - Looking 4 U 12. Aney F. - Turn Up The Bass 13. Darius Syrossian - Baroque East (Olive F Remix) 14. Silver Panda - Soul Connection 15. Lufthaus - Unlovable (Club Mix) 16. Marco Lys - I’m Not Good For You 17. AN21, Silhouette & Kuaigon - Love’s Not Over 18. Röyksopp ft. Alison Goldfrapp - Impossible (&ME Remix) 19. Bob Sinclar - Adore 20. Westend - Running 21. Simon Doty ft. Ursula Rucker - Soul Flow 22. Sharam Jey - Move Out 23. Flashmob - To The Ground 24. Franklyn Watts ft. DRmasacre - Rebota 25. Eli Brown - Freak 26. Alaia & Gallo - My Thing 27. Lawrence Hart - How The Light Gets In 28. Lenthea - Rain Again

Galerija Galerija

Galerija predstavlja raznovrstne umetnine. Če je radijska, pač zvočne umetnine. Valovska Galerija daje prednost pred kratkim predstavljenim glasbenim delom.

Glasbena zgodba Ticketmaster na zaslišanju

Pri nas, še bolj pa v tujini lahko spremljamo naglo rast cen koncertnih vstopnic, ki za navadne smrtnike skoraj več niso dostopne. V Glasbeni zgodbi bomo raziskovali, kako (ne)reguliran je svetovni trg prodaje vstopnic ter kako je monopolni status dobilo podjetje Ticketmaster, ki se je pred enim tednom zagovarjalo pred ameriškim senatom.

Cederama Sam Smith - Gloria

Precej drzno za popalbum, ki meri na vrh. Četrto veliko delo angleškega pevca in avtorja ima prav vse za Smitha značilne zmagovalne atribute, vendar izdatno podkrepljene. Razvpiti londonski popzvezdnik je znan po bodisi veličastnih baladah bodisi superuspešnicah house-popa. Še prej pa je bil Smith znan zaradi svojega čudovitega, sicer suhega, a surovo intenzivnega vokala. Gloria mu namenja občutno več dodatnega prostora. Smith v nekaterih zavihkih pobegne v gospelovsko in celo sakralno ekstravaganco. Čeprav je ta niz trinajstih slogovno poudarjeno različnih skladb Smithov prvi albumski met po treh letih, se zdi, da je na eni strani podoben zadnjemu brezkompromisnemu izletu Ariane Grande, na drugi pa je Gloria ob upoštevanju artistove avtorske drže primerljiva s tretjim kapitalcem legendarnega Georgea Michaela.

Notice Veronika Nikolovska - Easy

Dvaindvajsetletna kantavtorica, ki zelo rada ustvarja glasbo in nastopa, v svetu glasbe še išče svojo pot, se izobražuje in odkriva ozadje ustvarjanja v glasbeni industriji. S svojo kariero je pričela pred tremi leti in v tem času izdala šest singlov.

Na sceni Brutalna romantika - Tobogan ljubezni

Brutalna romantika je glasbeni dvojec, ki pa se je za potrebe ustvarjanja glasbe za prvenec Tobogan ljubezni okrepil s prijatelji. Glasba pluje od popa do ritma in bluza, preseneča tudi z uporabo različnih jezikov, ki projektu dajejo posebno privlačnost. O vzgibih in ciljih skupnega delovanja se bosta razgovorila glavna avtorja Dejan Markič in Peter Zajc.

Glasbena zgodba Pantallons, Freekind in July Jones na festivalu Eurosonic

Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha.

Notice Manca Fekonja - Včasih ft. Manca Udovič

Ljubezen do sebe in drugih je vedno pomembna. »Včasih« pa je skladba, ki o tem govori. Njena avtorica je Manca Fekonja, ki je v družbi pianistke Mance Udovič in zvočnega ustvarjalca Toma Lemajiča ustvarila lepo celoto.

Na sceni Zmelkoow - 10 / 10

Obalni rokerji iz skupine Zmelkoow na plošči 10/10 duhovito sproščajo, tako kot smo od njih navajeni. Kot vedno malce zbadajo in so lucidno navihani. Prefinjeno ter brez sramu opozarjajo na dogodke in situacije, ki bi jih moral opaziti vsak član ali članica naše družbe. Obširno o novi glasbi pa tvorec besedil in glavno grlo zasedbe Goga Sedmak.

Izštekani Izštekani AKA Neomi

Po krepkem desetletju se je v oddajo Izštekani znova vrnila ljubljanska indie zasedba AKA Neomi. S čudovitim nizom novih pesmi, sprehodom do začetkov in nazaj ter z imenitnimi gosti. Aranžmaji so bili opazno pritajeni, odeti v manj elektronike, bolj organski, kot smo vajeni. Med instrumenti so bili harfa, oud, klavir. Med gosti pa markantni dami Aleksandra Ilijevski in Astrid.

Notice Aka Neomi - Bakhantka

Aka Neomi v najnovejši skladbi Bakhantka meša trap elemente z grškim oudom ter podaja sporočilo “splošna blaginja, če ženska je boginja”.

Naval na šport Alpsko smučanje in hokej na ledu

Začela se je serija velikih zimskih tekmovanj. V Franciji so prvi na delu alpski smučarji in smučarke, medtem ko hokejska reprezentanca začenja pomemben sklop priprav pred vnovičnim nastopom med hokejsko elito.

Šport 202 Smučina E02: Če vse zadene, se preostale borijo za drugo mesto

Na Valu 202 februarja podrobno spremljamo svetovna prvenstva v zimskih športih. Po svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Courchevelu in Meribelu, se bo na jutrišnji kulturni praznik v Oberhofu začelo še prvenstvo v biatlonu.

Šport 202 Največje smučišče na svetu

V teh dneh v francoskih Alpah poteka 47. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, gostita ga dve od skupno treh dolin, ki sestavljajo največje smučišče na svetu. Meribel, Courchevel in Val Thorans so priljubljena točka turistov z vsega sveta. Čeprav precej drago, je smučanje v Savojskih Alpah nepozabna izkušnja.

Naval na šport Alpsko smučanje in hokej na ledu

Začela se je serija velikih zimskih tekmovanj. V Franciji so prvi na delu alpski smučarji in smučarke, medtem ko hokejska reprezentanca začenja pomemben sklop priprav pred vnovičnim nastopom med hokejsko elito.

Naval na šport Smučarski skoki in alpsko smučanje

Alpski smučarji in smučarke začenjajo svetovno prvenstvo v Franciji, skakalke in skakalci pa so z mislim še pri tekmah svetovnega pokala., preplet razmišljanj ujamete v navalu na šport.

Športna zgodba Alpsko smučanje

Začenja se svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Utrinek s prizorišča v Franciji kjer bodo letos podeljevali snežinke mednarodne smučarske zveze ujamete v jutranji športni zgodbi.

Šport 202 Smučina E01: Ilka in Žan osrednja slovenska aduta

Na Valu 202 bomo v naslednjih tednih podrobno spremljali svetovna prvenstva v zimskih športih. Konec meseca se začne vrhunec na slovenskem snegu, Planica bo prvič gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, jutri pa se bo v Courchevelu in Meribelu začelo 47. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Vaš zvesti radijski spremljevalec med svetovnimi prvenstvi v zimskih športih bo tudi nov podkast Smučina.

Naval na šport Smučarski skoki in rokomet

V Willingenu se končuje podaljšanj konec tedna tekmovanj s petimi tekmami skakalk in skakalcev, ki lovijo potrditev forme. Odzive po sobotnih tekmah prepletemo z zanimivostmi po tekmi rokometašic Krima v ligi prvakinj.

Športna zgodba Smučarski teki

Zadnja postaja svetovnega pokala smučarskih tekačev pred svetovnim prvenstvom v Planici je Dobiaco, kjer se postavljajo temelji za vrhunec sezone. Kakšni so temelji slovenske reprezentance, izveste v športni zgodbi.

Naval na šport Smučarski skoki, rokomet in tenis

Smučarske skakalke in skakalci so v Nemčiji, rokometašice Krima na Norveškem lovijo prepotrebne točke za napredovanje v izločilne boje, moška teniška reprezentanca pa se v Davisovem pokalu meri v Turčiji.

Športna zgodba Smučarski skoki

Smučarske skakalke in skakalci so zbrani v Willingenu, kjer v tekmovalno zgoščenem koncu tedna nabirajo samozavest pred svetovnim prvenstvom v Planici.

Zapisi iz močvirja Ceca je bitje z masko

Vzhod Štajerske se je prebudil ob plesanju kurentov in petju srbske dive Cece. In še dobro smo jo odnesli, kajti lahko bi bilo tudi obratno. Na kar nekaj ravneh lahko razumemo za mnoge sporni, za nas analitike banalnosti pa povedni uvod v letošnje kurentovanje. Najprej je tu slovenska zvestoba Balkanu. To, kar na turnejah med kajmakom in čevapi zahodnobalkanskim politikom tvezijo slovenski zunanji ministri, ni še nič. Namreč, kako je slovenska zaveza in pomoč pri vključitvi regije v evropske integracije neomajna. Dejansko imamo na širitev ničelni vpliv in tudi znamenito posredovanje med Evropo in Balkanom, za katerega bi naj bili eksperti, v realnosti ne obstaja. Še vedno recimo kosovsko vprašanje rešujejo Nemci in Francozi. Zato pa smo Balkanu neomajno zvesti državljani. Kar dokazuje naše navdušenje nad turbofolkom. Medtem ko se ob poletnih debatnih večerih sosedje zgražajo, kako se je njihova mladež med dopustom na Korčuli z domačini pogovarjala v angleščini, oni in njihov zarod redno polnijo hale, telovadnice in gasilska dvorišča, kadarkoli se pojavi katera balkanskih turbofolk zvezd. Množice znajo na izust cele opuse balkanske estrade in če smo se do predvčerajšnjim še omejevali na dalmatinske kancone ter ščepec sevdaha, smo danes do kolen zagazili v globok turbofolk osrednje Srbije. Tako Ceca ni prišla odpet nekega eksotičnega špila. Ne, Ceca je prišla domov. In medtem ko je vodilno srbsko glavoprsje in zadek zabavalo vodilni slovenski etnološki festival, se moramo vprašati naslednje vprašanje: "Kako se je to sploh lahko zgodilo?" Najprej opravimo z dušebrižniki. V glasbeno globaliziranem svetu so balkanski glasbeni ritmi vsaj toliko pomembni, kot so anglosaški, ki jih dnevno poslušate na našem programu, ali pa vsaj enakovredni kateri glasbenih zvrsti, ki so v trenutku dostopne na klik. Tako da zgražanje zaradi melodičnega vdora tujerodnosti med veliko terco slovenskega naroda ni na mestu. Bolj nas zanima argument, s katerim so organizatorji na kritike lakonično odgovorili, da si ljudje tega pač želijo. In ljudem je treba dati to, kar si želijo – še sploh, če se pri tem zasluži. Na tem mestu bi lahko na dolgo in široko razpravljali o slovenski kulturni politiki, ki je v mesta in urbana središča inštalirala vrhunsko kulturo z vrhunskimi ustvarjalci, ki jih je oboževala predvsem urbana in salonska liberalna politika, podeželje pa prepustila avstro-ogrskim veseloigram, Ceci in Severini. A danes za kaj takega ni ne časa, ne prave volje, saj smo pred kulturnim praznikom, ki naj bo veder, ne pa zatežen. Lahko se sicer pretvarjamo, da lahko zasebni organizator v goste povabi kogarkoli hoče, da ima vsak posameznik neodtujljivo pravico do svojega lastnega, tudi glasbenega okusa, a ostaja neizpodbitno, da je Cecin nastop pred nabito polno dvorano ekstatičnih obiskovalcev neposreden poraz slovenskih kulturnih politik, vzgojnih ustanov, javnih medijev in tolikanj opevane, a tako zelo hermetične slovenske ustvarjalnosti. A kar je pri vsej šaradi najpomembnejše in na nek način tudi najbolj žalostno, pa je dejstvo, da nastop Cece na ptujskem karnevalu pomeni dokončen propad te etnološke prireditve in upali bi si zatrditi, da tudi dokončni propad kurenta kot našega najbolj prepoznavnega in opevanega pustnega lika. Kurent je s pojavom "kurentomanije", kot strokovnjaki opisujejo njegovo delovanje izven konteksta pustovanja, že tako ali tako odšel na stranpota. Po mnenju nekaterih raziskovalcev, je odmik od kratkodlakega, grozljivega lika v prekrasno dolgodlako, medvedkasto pojavo pomenil pot v nasprotje lika kot takega, do banalnosti ponižan festival pa je z leti iz rok etnologov spolzel v roke gostilničarjev. Povedano drugače – vse velike besede o "mistični transformaciji človeka z masko", o "transcedentalnem bitju, ki presega človeško izkušnjo", so postale samo slabi izgovori, da se ga Ptujčani zatolčejo. Razumnemu je blizu teza, da so tradicije živ proces, a sodobni kurenti kršijo tudi tiste, ki so si jih izmislili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so s festivalom začeli! Da ne govorimo o tradicijah, ki segajo v temne globine praznovanja pomladnih obredij na Dravskem polju. Prva in nepreklicno zveličavna je tista, ki veleva, da so kurenti izključno neporočeni mladi moški. In če končamo z zdravim šovinizmom: ko je Ceca zapela, je posilila tradicijo in običaje in kulturno krajino ravno toliko, kot to počnejo ženske-kurenti.

Vroči mikrofon Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?

Evropa osebno Mathieu Amalric, francoski režiser in igralec

Predstavljajte si, da na ulici po dolgem času srečate osebo, do katere ste vedno gojili posebno spoštovanje. Predvsem zaradi sočutne pripravljenosti za pogovor, poslušanje in misli, ki ti lahko spremenijo življenje.

Ime tedna Matjaž Krivic, Popotniški fotograf leta 2022

Ime tedna je Matjaž Krivic, dokumentarni fotograf, ki je v Keniji posnel serijo fotografij zadnjih dveh še živečih severnih belih nosoroginj na svetu. Za ganljivo zgodbo funkcionalno že izumrle vrste in njunega skrbnika je prejel prestižno fotografsko nagrado Popotniški fotograf leta 2022.

Botrstvo Vrata v umetniško-kreativne dejavnosti vse bolj odprta le premožnim

Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih

Rožnata dolina Katja na obisku pri Klari in Mihu: stara sta 29, imata kmetijo, dva otroka, tri hektarje pašnikov, 22 ovc in 70 piščancev

Šla sem na obnovitveno kmetijo Zeleni pašnik na Grič pri Trebnjem. H Klari in Mihu. Dvema ljubljanskima srajcama, ki sta se odločila, da želita poskusiti vzpostaviti dober poslovni sistem in živeti srečno življenje na kmetiji. Poleg farme, dveh magisterijev, enega doktorata in dveh otrok, imata še tri hektarje pašnikov, šest zajcev, 22 ovc in 70 piščancev – pa niti 30 še nista! Z njima o tem, zakaj sploh imata živali, če jih je na Zemlji že preveč, o temni plati veganstva in pomembnosti lokalne hrane, tudi o osamljenosti na vasi, urah spanja, odločitvi, da tako hitro razširita družino in pa o vzgoji. Kako svoji štiriletni hčerki razložita, kaj se zgodi z živalmi, ki izginejo čez noč?

Frekvenca X Zvok ima svojo moč, 4. del

Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?

Avtomobilsko prometne minute Spremembe pri nakupu rabljenih avtomobilov

Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.

Radiovedni Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha?

Že tretji teden našim novinarkam pri raziskovanju pomagajo radovedni osnovnošolci z Osnovne šole Poljane. Tokrat sta se na teren odpravili Brina in Mila, ki ju zanima plesen. In to kar vse o njej. V prvi od dveh epizod se posvetimo plesni na kruhu. Lahko je puhasta, vijolična, pa takšna z nadvse zanimivimi vzorci. Dekleti pravita, da je čudovita.

Petkova centrifuga James Bond v Ljubljani

Odkritje ruskih vohunov je za hip premaknilo pozornost iz naših tradicionalnih delitev. A so bile dan kasneje že nazaj. Vlada napoveduje reforme, opozicija interpelacije, sindikati proteste. A začenja se kurentovanje in kurenti napovedujejo pomlad. Čas sprememb in optimizma, ko spet verjamemo, da dobro na koncu vedno zmaga.

18. vzporednik Andrej Stopar, Washington: Policijsko nasilje in (ne)omajnost podpore Ukrajini

V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.

Radijski dnevnik V Turčijo iz Slovenije še sedem reševalnih psov z vodniki in štirje spremljevalci

Število smrtnih žrtev katastrofalnega potresa v Turčiji in Siriji se je povečalo na 5 tisoč 200. Reševalci v ruševinah mrzlično iščejo morebitne preživele, pomoč je ponudilo 70 držav. V Turčijo po slovenskem koordinatorju odhaja tudi sedem vodnikov z reševalnimi psi, trije pogodbeni pripadniki Civilne zaščite ter uslužbenec Uprave za zaščito in reševanje. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica nad kandidatom za notranjega ministra Poklukarjem nista navdušena, a ga bosta podprla. - Zdravniška zbornica ovadila 10 ljudi zaradi sovražnega govora zoper zdravstvene delavce. - Drevi podelitev Prešernovih nagrad, nagrajence predstavljajo tudi v Prešernovi hiši v Kranju.

Naval na šport Alpsko smučanje in hokej na ledu

Začela se je serija velikih zimskih tekmovanj. V Franciji so prvi na delu alpski smučarji in smučarke, medtem ko hokejska reprezentanca začenja pomemben sklop priprav pred vnovičnim nastopom med hokejsko elito.

Zapisi iz močvirja Ceca je bitje z masko

Vzhod Štajerske se je prebudil ob plesanju kurentov in petju srbske dive Cece. In še dobro smo jo odnesli, kajti lahko bi bilo tudi obratno. Na kar nekaj ravneh lahko razumemo za mnoge sporni, za nas analitike banalnosti pa povedni uvod v letošnje kurentovanje. Najprej je tu slovenska zvestoba Balkanu. To, kar na turnejah med kajmakom in čevapi zahodnobalkanskim politikom tvezijo slovenski zunanji ministri, ni še nič. Namreč, kako je slovenska zaveza in pomoč pri vključitvi regije v evropske integracije neomajna. Dejansko imamo na širitev ničelni vpliv in tudi znamenito posredovanje med Evropo in Balkanom, za katerega bi naj bili eksperti, v realnosti ne obstaja. Še vedno recimo kosovsko vprašanje rešujejo Nemci in Francozi. Zato pa smo Balkanu neomajno zvesti državljani. Kar dokazuje naše navdušenje nad turbofolkom. Medtem ko se ob poletnih debatnih večerih sosedje zgražajo, kako se je njihova mladež med dopustom na Korčuli z domačini pogovarjala v angleščini, oni in njihov zarod redno polnijo hale, telovadnice in gasilska dvorišča, kadarkoli se pojavi katera balkanskih turbofolk zvezd. Množice znajo na izust cele opuse balkanske estrade in če smo se do predvčerajšnjim še omejevali na dalmatinske kancone ter ščepec sevdaha, smo danes do kolen zagazili v globok turbofolk osrednje Srbije. Tako Ceca ni prišla odpet nekega eksotičnega špila. Ne, Ceca je prišla domov. In medtem ko je vodilno srbsko glavoprsje in zadek zabavalo vodilni slovenski etnološki festival, se moramo vprašati naslednje vprašanje: "Kako se je to sploh lahko zgodilo?" Najprej opravimo z dušebrižniki. V glasbeno globaliziranem svetu so balkanski glasbeni ritmi vsaj toliko pomembni, kot so anglosaški, ki jih dnevno poslušate na našem programu, ali pa vsaj enakovredni kateri glasbenih zvrsti, ki so v trenutku dostopne na klik. Tako da zgražanje zaradi melodičnega vdora tujerodnosti med veliko terco slovenskega naroda ni na mestu. Bolj nas zanima argument, s katerim so organizatorji na kritike lakonično odgovorili, da si ljudje tega pač želijo. In ljudem je treba dati to, kar si želijo – še sploh, če se pri tem zasluži. Na tem mestu bi lahko na dolgo in široko razpravljali o slovenski kulturni politiki, ki je v mesta in urbana središča inštalirala vrhunsko kulturo z vrhunskimi ustvarjalci, ki jih je oboževala predvsem urbana in salonska liberalna politika, podeželje pa prepustila avstro-ogrskim veseloigram, Ceci in Severini. A danes za kaj takega ni ne časa, ne prave volje, saj smo pred kulturnim praznikom, ki naj bo veder, ne pa zatežen. Lahko se sicer pretvarjamo, da lahko zasebni organizator v goste povabi kogarkoli hoče, da ima vsak posameznik neodtujljivo pravico do svojega lastnega, tudi glasbenega okusa, a ostaja neizpodbitno, da je Cecin nastop pred nabito polno dvorano ekstatičnih obiskovalcev neposreden poraz slovenskih kulturnih politik, vzgojnih ustanov, javnih medijev in tolikanj opevane, a tako zelo hermetične slovenske ustvarjalnosti. A kar je pri vsej šaradi najpomembnejše in na nek način tudi najbolj žalostno, pa je dejstvo, da nastop Cece na ptujskem karnevalu pomeni dokončen propad te etnološke prireditve in upali bi si zatrditi, da tudi dokončni propad kurenta kot našega najbolj prepoznavnega in opevanega pustnega lika. Kurent je s pojavom "kurentomanije", kot strokovnjaki opisujejo njegovo delovanje izven konteksta pustovanja, že tako ali tako odšel na stranpota. Po mnenju nekaterih raziskovalcev, je odmik od kratkodlakega, grozljivega lika v prekrasno dolgodlako, medvedkasto pojavo pomenil pot v nasprotje lika kot takega, do banalnosti ponižan festival pa je z leti iz rok etnologov spolzel v roke gostilničarjev. Povedano drugače – vse velike besede o "mistični transformaciji človeka z masko", o "transcedentalnem bitju, ki presega človeško izkušnjo", so postale samo slabi izgovori, da se ga Ptujčani zatolčejo. Razumnemu je blizu teza, da so tradicije živ proces, a sodobni kurenti kršijo tudi tiste, ki so si jih izmislili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so s festivalom začeli! Da ne govorimo o tradicijah, ki segajo v temne globine praznovanja pomladnih obredij na Dravskem polju. Prva in nepreklicno zveličavna je tista, ki veleva, da so kurenti izključno neporočeni mladi moški. In če končamo z zdravim šovinizmom: ko je Ceca zapela, je posilila tradicijo in običaje in kulturno krajino ravno toliko, kot to počnejo ženske-kurenti.

Dogodki in odmevi Tudi slovenski reševalci se odpravljajo v Turčijo

Iz Turčije in Sirije po rušilnem potresu prihajajo pretresljive slike uničenja. Umrlo je več kot 5 tisoč ljudi, oblasti se bojijo, da bo število žrtev še veliko večje. Na prizadeto območje z vsega sveta prihajajo reševalci in humanitarna pomoč. Kot pravi Borut Modic iz zveze vodnikov reševalnih psov, ki se bo drevi z ekipo slovenskih reševalcev odpravil v Turčijo, je prvih 100 ur po potresu ključnih, z nekaj sreče pa se zgodi tudi, da najdejo ljudi pod ruševanimi tudi po enem tednu, če niso poškodovani. Druge teme: - Kandidatu za notranjega ministra Boštjanu Poklukarju se obeta podpora koalicije. V SD-ju in Levici nad njim ni prav velikega navdušenja, a po besedah vodje poslancev SD-ja Janija Prednika kljub temu verjamejo, da bo bodoči minister deloval v skladu z zakonodajo in uspešno izpolnjeval koalicijske zaveze. - Fiskalni svet je jasen: Plačne zahteve je treba umiriti, morebitno povečanje že zdaj več kot 3-milijardnega primanjkljaja je nedopustno. Kot pravi predsednik sveta Davorin Kračun, proračun za leto 2023 predvideva zelo visok primanjkljaj in je med v Evropski uniji, česar po Kračunovih besedah ne smemo še preseči.

Kulturnice Lendavske dežnike so prodajali od Egipta do Amerike

Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.

Šport 202 Smučina E02: Če vse zadene, se preostale borijo za drugo mesto

Na Valu 202 februarja podrobno spremljamo svetovna prvenstva v zimskih športih. Po svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Courchevelu in Meribelu, se bo na jutrišnji kulturni praznik v Oberhofu začelo še prvenstvo v biatlonu.

Danes do 13:00 Število žrtev potresa v Turčiji in Siriji preseglo 5.000

Število smrtnih žrtev rušilnega potresa v Turčiji in Siriji strmo narašča. Reševalci pod ruševinami vztrajno iščejo morebitne preživele, dostop pomoči na prizadeto območje ovirajo zimske razmere in uničena infrastruktura. V Turčijo je že odpotoval slovenski strokovnjak, ki bo pomagal pri koordinaciji. Prav tako naj bi jutri na prizadeto območje prispeli člani slovenske Zveze vodnikov reševalnih psov. Druge teme: - V koalicijskih SD in Levici izbire kandidata za notranjega ministra ne komentirajo - Rusija se verjetno pripravlja na novo ofenzivo v Ukrajini - Delavci Taluma v Kidričevem zaradi manj naročil in energetske draginje na čakanju

Vroči mikrofon Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?

Šport 202 Največje smučišče na svetu

V teh dneh v francoskih Alpah poteka 47. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, gostita ga dve od skupno treh dolin, ki sestavljajo največje smučišče na svetu. Meribel, Courchevel in Val Thorans so priljubljena točka turistov z vsega sveta. Čeprav precej drago, je smučanje v Savojskih Alpah nepozabna izkušnja.

Naval na šport Alpsko smučanje in hokej na ledu

Začela se je serija velikih zimskih tekmovanj. V Franciji so prvi na delu alpski smučarji in smučarke, medtem ko hokejska reprezentanca začenja pomemben sklop priprav pred vnovičnim nastopom med hokejsko elito.

Jutro 202 Športni kviz: gost Cene Prevc

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt