Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Zapisi iz močvirja Sestre selivke

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Vroči mikrofon dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

Žoga je okrogla Mišo Brečko: Razmere za mlade se morajo izboljšati

Gost je eden najboljših slovenskih branilcev vseh časov Mišo Brečko. Zasavec je odigral 77 tekem za izbrano vrsto, zadnji dve leti pa je bil selektor reprezentance do 17 let. Popeljal jo je na evropsko prvenstvo, kjer je kot prva slovenska ekipa zmagala na enem od mladinskih velikih tekmovanj.

Rožnata dolina Kaj (p)ostane pomembno, ko umiramo?

O smrti ne vemo veliko. Delno tudi zato, ker nočemo vedeti. Krivdo gre pripisati tudi vzgoji, družbi, religiji, predvsem pa strahu. To je področje, ki Jona Kanjirja, 20-letnega prostovoljca v Slovenskem društvu Hospic, še posebej zanima. Jon poleg organiziranja delavnic, okroglih miz, izobraževanj, tudi spremlja ljudi v smrt. Zaupajo mu svoje skrivnosti, bolečine in otroške spomine - od nabiranja borovnic do bolečine ob nezakopanih sekirah. Vsako potovanje v smrt je drugačno. O čem razmišljamo preden umremo, česa si želimo, po čem hrepenimo in kaj ostane z(a) nami, ko odidemo? Je smrt res strašljiva? Ali je bolj shrljivo življenje samo?

Jutro 202 Pavza: Petra Kovačec postala mojstrica tradicionalne indonezijske obrti

Petra Kovačec je socialna delavka, ki se je po sedmih letih dela na področju duševnega zdravja odločila za spremembo kariere. Sprememba je bila zelo drzna, odpravila se je na študij tradicionalne indonezijske umetnosti v Džogdžakarto. Česa se je med študijem poslikave blaga naučila o slikanju odtenkov življenja, zakaj se je vrnila in zakaj se njena pavza ni razvila čisto tako, kot je pričakovala.

Ime tedna Klara Škrinjar: S pomočjo Zvezoskopa dobimo vpogled v omrežje ljudi, ki nam vladajo

Ime tedna je Klara Škrinjar, novinarka portala Oštro in vodja projekta Zvezoskop, interaktivne vizualizacije kariernih presečišč članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev državnega zbora. S preverjenimi podatki o poklicnih poteh, od izobraževanja do današnje politične funkcije so omogočili pregled nad vsemi politiki, ki jih povezujejo različne interesne organizacije.

Glasba

Glasbena zgodba Nova pravila igre na področju pretočnih platform

Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.

Glasba svetov Élodie Rama, Cécile Mclorin Salvant, Meshell Ndegeocello, Solomane Doumbia

V tokratni oddaji Glasba svetov se bomo z Élodie Rama, Cécile Mclorin Salvant, Meshell Ndegeocello, Solomanejem Doumbio in skupino Super Biton de Ségou glasbeno sprehodili skozi različne glasbene zvrsti, s poudarkom na tradicionalni glasbi.

RH 202 RH 202 in Tim Urbanya | 429 | Torulsson

Novosti iz sveta elektronske glasbe ter enourna mešanica izbranih plesnih ritmov izpod rok starega znanca evropskih klubov, producenta in snovalca glasbene skupine TORUL, Torulssona. 01. CamelPhat & RHODES - Home (Vintage Culture Remix) 02. Hannah Wants x Sam Divine x Jem Cooke - Cruel Intentions 03. Kyle Watson - The Afterhours 04. TECH IT DEEP & Chico Rose - Tu Tu 05. Diplo & Sharam ft. Pony - Anthem 06. Piem ft. Leo Wood - Messin’ Around 07. Matt Sassari & Tony Romera - Snare Thing 08. Chris Lake, Gotye, FISHER, Kimbra, Sante Sansone - Somebody (2024) 09. LF SYSTEM - All I’ve Got 10. Maur - Disco Tool 11. Eli & Fur x Punctual x Richard Judge - Halo 12. Tim van Werd - Everything’s Gonna Be Alright 13. Mark Pihlar - Lost In The Ocean 14. James Carter feat. XIRA - Hideaway 15. Franky Wah x Nihil Young ft. Lauren L'aimant - How It Feels 16. Calussa & Subelo NEO - Te Recorde 17. Rafael Cerato - Sporadic 18. Sebastian ingrosso, Steve Angello - Skip 19. Hugo Cantarra, ZAC, Lazarusman - Validate Yourself 20. 4DELUXE - Live Without Me 21. Tayak - Delirium Tremens

Galerija Kanye West & Ty Dolla $ign – Vultures 1

Vultures 1, povratniški album Kanyeja Westa, pravilno administrativno označena pa kot kolaboracija s kolegom Ty Dolla Signom, je večkratno zahtevno delo. Ker idejno in glasbeno-produkcijsko vseeno ni najboljše, se vloga Galerije, ki je poiskala kakovostne izjeme, zdi še bolj upravičena. Kanye West kot najbrž najvplivnejši (ne)politični, zato pa vsekakor najmočnejši moralni provokator med umetniki na Vulture 1 temtizira izključno lastna javna izzivanja. Antisemitizem, desničarski liberalizem, obsedenost s pornografijo in samoobsedenost se znova pogrevajo. Enako velja za enigmo o raperjevi prisebnosti oziroma o njegovi klinično že dokazani norosti. Ty Dolla Sign sem ter tja pristavi kak spodoben R&B-jevski refren. Ezra ima čisto nov komad, med domačini se izpostavi tudi Cazzafura. Pariški raper PLK na Valu 202 nastopi prav prvič, saj je njegov ravno izdani album Chambre 140 pt. 1 nemudoma skočil na vrh francoske lestvice. Nov song pristavi še angleški džezovski bobnar Yussef Dayes, z EP-ja Drop 7 se še enkrat podviza tudi Little Simz. Londonski tris sklene ponovni nastop raperja po imenu Antslive.

Cederama Chromeo - Adult Conteporary

Fazon a la Chromeo je izumil Rick James. Likala sta ga tudi Prince in Michael Jackson. Pri čemer Chromeo, kanadski electro-funk-pop duo, priznavata, da se močno zgledujeta po navezi Hall & Oates, komericalno najbolj uspešnem pop dvojcu v zgodovini. Lahkotno disco-popevkarsko z izpostavljeno heteroseksualno noto načeloma ne more biti v bližnji žlahti z visokimi umetniškimi aspiracijami. Za nameček Chromeo tudi na odru nista kakšna posebna performerja. Toda kombo enega po srcu računovodje in drugega po srcu jezikoslovca, hkrati (tudi po izgledu tipičnih) Žida in Arabca, si tudi po dvaindvajsetih letih slogovno uniformirane aktive edino dovoli - le še več zabave.

Notice Kiki - Galaksije

Kiki, ki v svoji glasbi združuje slovenski folk in pop je v začetku lanskega leta izdala prvenec z naslovom KRiKi, ki ga bo na festivalu MENT predstavila v živo v polni zasedbi. Na njem je tudi skladba Galaksije v kateri govori svojem imaginarnem svetu v katerega rada pobegne in je v njem varna, a se hkrati zaveda, da ni realen.

Na sceni Uroš Perić - Teardrops

Pevca, pianista, skladatelja in aranžerja Uroša Perića poznamo kot odličnega interpreta klasik iz zlate dobe bluesa, soula in jazza. Glavnina glasbe, ki jo je predstavil v oddaji, prihaja s plošče Teardrops, ob tem pa se je naslonil na še nekaj avtorskih novosti iz zadnjih let.

Jutranji koncert pri Andreju Dora Tomori v živo pri Andreju

Subjektivno, najboljši domači album 2023. Objektivno. Približno tam tam. Dora Tomori je glas mladih, ki so ostali zaprti in ko se je zdelo, da je to prihodnost. Živo z bandom.

Glasbena zgodba MENT: 10 let glasbenih odkritij

MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.

Notice Koala Voice - Tebe Imam Rajši Od Drugih

Koala Voice imajo za sabo številne predstavitvene festivale. O tem in o njihovi najnovejši skladbi Tebe imam rajši od drugih v oddaji, točno teden pred festivalom MENT, kjer bo letos v četrtek tudi Valovski oder. V studio sta prišla Manca in Tilen.

Na sceni Lombardo - A greva plesat?

Glasbena skupina Lombardo je po mnogih letih ustvarjanja pripravila prvenec A greva plesat? Glasbeno potovanje so možje zavili v speven pop rock, ki mu ne manjka optimizma. Poglede na svet zavijejo v prijetne ritme in melodije, ki bodo všeč marsikateremu ljubitelju ali ljubiteljici slovenskega popa. Več o skupini in njenem prvencu pa kitarist David Stritar in tolkalec Sašo Kronegger.

Jutro

Jutro 202 Pavza: Petra Kovačec postala mojstrica tradicionalne indonezijske obrti

Petra Kovačec je socialna delavka, ki se je po sedmih letih dela na področju duševnega zdravja odločila za spremembo kariere. Sprememba je bila zelo drzna, odpravila se je na študij tradicionalne indonezijske umetnosti v Džogdžakarto. Česa se je med študijem poslikave blaga naučila o slikanju odtenkov življenja, zakaj se je vrnila in zakaj se njena pavza ni razvila čisto tako, kot je pričakovala.

Globalna vas Kako petletniku razložiti, kaj je menstruacija?

Ana Kisovar je mlada raziskovalka na univerzi v Oxfordu, ki svoje dneve v laboratoriju posveča napredku znanosti na področju ženskega reproduktivnega zdravja. Delo med vrhunskimi strokovnjaki jo navdaja z navdušenjem, visoki zidovi univerze z bogato zgodovino pa včasih tudi s strahom in spoštovanjem. Kljub bližini ničelnega poldnevnika se še vedno zanaša na metrični sistem, tudi kar zadeva jutranje rutine.

Jutranji koncert pri Andreju Dora Tomori v živo pri Andreju

Subjektivno, najboljši domači album 2023. Objektivno. Približno tam tam. Dora Tomori je glas mladih, ki so ostali zaprti in ko se je zdelo, da je to prihodnost. Živo z bandom.

Jutro 202 UgibAnja: Prosto, Olimpija, Doha

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Jutro 202 Pavza: Uroš Kuzman, iz ene postne akcije na drugo

Je komik in docent na Fakulteti za matematiko in fiziko. Ne nujno v tem vrstnem redu. Pred dvema letoma je bil ambasador akcije 40 dni brez alkohola. In se tako navdušil, da si je lani zadal še eno postno akcijo in letos še eno …

Antikviz Mount Everest

Pet podatkov o Mount Everestu, iščemo napačnega.

Jezikanje Gledališki lektor svetuje igralcem

Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.

Globalna vas Dolga, dolga je cesta od Prekmurja do kitajskega velemesta

Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.

Fotrov Tim Fotrov Tim S01E09 - Heraklitova reka

Zaključna epizoda prve serije. Valentinov "špecjal". Tim se je preselil nazaj k Petru, ta pa zadnje čase pogosteje zahaja iz stanovanja.

Jutro 202 UgibAnja: svetovni dan radia

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro z zelo preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. In ker je ravno praznik radia, tudi trije zmagovalci.

Jutro 202 Pavza: Janez Jona Vene je iskal eksotiko, pristal pa v samostanu Stična

V iskanju miru in sprostitve zaradi naporne službe je razmišljal o potovanju v eksotične kraje. Po nasvetu prijatelja pa pristal v samostanu Stična. Kaj ga je tako prevzelo, da je svoje bivanje s predvidenih 14 dni podaljšal na en mesec in nato na vse življenje?

Aktualno

Zapisi iz močvirja Sestre selivke

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Vroči mikrofon dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

Rožnata dolina Kaj (p)ostane pomembno, ko umiramo?

O smrti ne vemo veliko. Delno tudi zato, ker nočemo vedeti. Krivdo gre pripisati tudi vzgoji, družbi, religiji, predvsem pa strahu. To je področje, ki Jona Kanjirja, 20-letnega prostovoljca v Slovenskem društvu Hospic, še posebej zanima. Jon poleg organiziranja delavnic, okroglih miz, izobraževanj, tudi spremlja ljudi v smrt. Zaupajo mu svoje skrivnosti, bolečine in otroške spomine - od nabiranja borovnic do bolečine ob nezakopanih sekirah. Vsako potovanje v smrt je drugačno. O čem razmišljamo preden umremo, česa si želimo, po čem hrepenimo in kaj ostane z(a) nami, ko odidemo? Je smrt res strašljiva? Ali je bolj shrljivo življenje samo?

Kulturnice Rachel Bright: Obožujem to kar počnem

Rachel Bright je angleška pisateljica, pesnica in ilustratorka otroških knjig. Slovenska založba Morfen je izdala osem njenih zgodb, ki jih je ilustriral angleški ilustrator Jim Field, v slovenščino pa jih je s polno mero rim, ritma in humorja odlično prevedel Milan Dekleva. Pravljice Rachel Bright so otrokom celega sveta predstavljene tudi v animiranih televizijskih serijah. Med prestižnimi nagradami je popularna avtorica prejela tudi knjižnega oskarja.

Ime tedna Klara Škrinjar: S pomočjo Zvezoskopa dobimo vpogled v omrežje ljudi, ki nam vladajo

Ime tedna je Klara Škrinjar, novinarka portala Oštro in vodja projekta Zvezoskop, interaktivne vizualizacije kariernih presečišč članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev državnega zbora. S preverjenimi podatki o poklicnih poteh, od izobraževanja do današnje politične funkcije so omogočili pregled nad vsemi politiki, ki jih povezujejo različne interesne organizacije.

Nedeljski gost Miha Lampreht: Časi so težki, razmišljati moramo, kaj puščamo otrokom naših otrok

“Ljudje, ki jim je mar za mir, po koncu hladne vojne ne spimo dobro,” je pred dvema letoma na dan, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, dejal novinar Miha Lampreht. Velja za enega naših največjih strokovnjakov zapletenih odnosov Vzhodne Evrope. Leta 1989 se je kot skupni dopisnik RTV Slovenija in Dela iz Jugoslavije napotil v Sovjetsko zvezo. Leta 1996 se je vrnil iz Ruske federacije v Slovenijo. Od začetka njegove dolgoletne novinarske kariere se je spremenilo vse. Novinarstvo, tehnologija in svet. Ves čas je ostal zvest Radiu Slovenija − kot novinar, komentator, urednik ali kot direktor. Kljub radijski upokojitvi še vedno ostaja v miselnem ciklu analiziranja sveta okoli sebe, še bolj pa v telesnem gibanju. V tem se v resnici nikoli ni ustavil, saj je želja po odkrivanju drobnih stvari, ki jih ne moreš kupiti, preprosto prevelika. Od plezanja in alpinizma do kolesarjenja. V pogovoru tudi o tem, zakaj se vse bolj kaže, da je mir samo odsotnost vojne, česa se je naučil od Ane Politkovske, zakaj so ruske kriminalke drugačne in kako poteka učenje kitare. Z Miho Lamprehtom se pogovarja Gašper Andrinek.

Aktualno 202 Zimske počitnice na kmetiji in ne na belih strminah? Seveda, zakaj pa ne!

Iztekajo se zimske počitnice za približno 153.000 učencev in dijakov iz osrednje in zahodne Slovenije. In čeprav so prve asociacije ob tem za marsikoga smučanje, toplice, zimovanja in druge počitniške dejavnosti, je lahko – kot pravita Anže in Jakob iz Čadrga - čisto zabavno tudi doma na kmetiji. Njuno družino smo obiskali na ekološki kmetiji Pri Kumru v vasici visoko nad sotesko Tolminke.

Aktualno 202 Kaj dogaja? Dogaja nova sezona!

Kaj dogaja? Aktualne družbenopolitične afere kar kličejo po obdelavi v televizijski satirični oddaji. Ob začetku nove sezone, ki prinaša vrhunsko politično satiro, presenetljive glasbene priredbe, odlične imitacije in zanimive gostje, se pogovarjamo z enim od ustvarjalcev oddaje Robertom Petanom.

Radiovedni Radiovedni z Nikom: Kaj je onkraj vesolja?

Zakaj največji neznanki sodobne znanosti rečemo temna snov? Lahko bi ji rekli tudi "Kaj hudirja pa je to zadaj?". Ali pa "Glej ga zlomka, koliko še ne vemo!", "Pojma nimamo, kaj je to!" Ali pa bi preprosto priznali, da z izrazom temna snov lažemo samemu sebi, da vemo veliko o nečem, o čemer ne vemo tako rekoč nič. V Radiovednih se z Nikom Škrlecem tokrat podajamo vse do največjih ugank vesolja: kaj vemo o tem, kaj je tam onkraj vesolja, in zakaj je tudi vesolje, ki ga vidimo, polno neznank, s skrivnostno zvenečo temno snovjo na čelu?

Petkova centrifuga Teža besed

Prvi zimski počitniški teden, ki si več ne zasluži prvega pridevnika, se izteka. Temu primerno je promet na cestah razredčen in prav taka je tudi gostota v javnosti odmevnih dogodkov. Ena stavka za drugo postavljajo družbo v primež napetosti. In v tem stanju "vmes" je edino, kar teče naprej in naprej čas, ki počasi, a zdržema naplavlja pomlad.

18. vzporednik Janko Petrovec, Rim: Žrtvi pred javnost prvič stopili z imeni in priimki

Z našim rimskim dopisnikom se pogovorimo o novih polemikah, ki jih sprožajo v Salvinijevi Ligi, o prihajajočem vrhu pod italijanskim predsedstvom skupine G7 na daljavo, pa tudi o novih podrobnostih pričevanj nekdanjih redovnic o domnevnih zlorabah nekdanjega jezuita Marka Rupnika ter novih kaznih za podnebne protestnike, ki se vse pogosteje znašajo nad umetniškimi deli v Italiji.

Jajca

Jajca

46 epizod

da (,) moraš

4 min

Ko jebe poezijo

4 min

Saša Arsenovič: Smetnjaki (papir, plastika in bio odpadki na javni plastiki, 2022)

4 min

Kmet in čikgumi

4 min

Nekaj tenkega nas veže

4 min

Zadeva z zastavami

4 min

Šport 202

Naval na šport Atletika in rokomet

Slovenski atleti in atletinje so razkrili svoje načrte pred odhodom na dvoransko svetovno prvenstvo, ki se bo v petek začelo v Glasgowu. Rokometna reprezentanca pa začenja priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir. Selektor Uroš Zorman je na novinarski konferenci predstavil seznam vpoklicanih igralcev.

Šport 202 Rekreacija: Smučanje

Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?

Naval na šport Hokej na ledu in nogomet

Hokejisti Olimpije mesto v končnici razširjenega avstrijskega prvenstva lovijo proti Pustertalu. Južnotirolska ekipa je v nedeljo zanesljivo dobila svojo domačo tekmo. Nocoj bodo v vlogi gostiteljev slovenski prvaki, ki morajo zmagati, če želijo ohraniti možnosti za uvrstitev v četrtfinale. Po zadnji tekmi 23. kroga nogometnega prvenstva ponudimo še del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla.

Športna zgodba Nogometno prvenstvo

S tekmo med Bravom in Koprom se je sklenil 23. krog domačega nogometnega prvenstva, v katerem si je spodrsljaj privoščilo Celje. Vodilno moštvo lige bo v prihodnjem krogu gostovalo v Ljubljani, kjer bi lahko Olimpija z zmago izdatno popestrila boj za naslov državnih prvakov.

Žoga je okrogla Mišo Brečko: Razmere za mlade se morajo izboljšati

Gost je eden najboljših slovenskih branilcev vseh časov Mišo Brečko. Zasavec je odigral 77 tekem za izbrano vrsto, zadnji dve leti pa je bil selektor reprezentance do 17 let. Popeljal jo je na evropsko prvenstvo, kjer je kot prva slovenska ekipa zmagala na enem od mladinskih velikih tekmovanj.

Naval na šport Smučarski skoki, nogomet in košarka

Za smučarskimi skakalci je pester konec tedna v Oberstdorfu. Na letalnici so se pomerili na tekmi dvojic in dveh posamičnih tekmah. Zanimive boje je ponudil tudi 23. krog domačega nogometnega prvenstva, slovenski košarkarji pa so v Kopru, kjer so gostili Ukrajino in Izrael, začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025.

Naval na šport Smučarski skoki, nogomet in košarka

Za smučarskimi skakalci je pester konec tedna v Oberstdorfu. Na letalnici so se pomerili na tekmi dvojic in dveh posamičnih tekmah. Zanimive boje je ponudil tudi 23. krog domačega nogometnega prvenstva, slovenski košarkarji pa so v Kopru, kjer so gostili Ukrajino in Izrael, začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025.

Športna zgodba Smučarski skoki

Smučarske skakalke so se konec tedna pomerile v Hinzenbachu. Sledile bodo tekme na severu Evrope, najprej se bodo pomerile v Lahtiju na Finskem, nato na treh norveških skakalnicah, kjer bi se morala sezona tudi končati. Ta se bo po spremembi na koledarju v Planici po prizadevanjih Smučarske zveze Slovenije, ki ji je pri Mednarodni zvezi uspelo pridobiti finale sezone. V dolini pod Poncami bo 21. marca okronana zmagovalka sezone. Najbolje kaže Niki Prevc, ki je v rumeni majici vodilne v seštevku svetovnega pokala že od januarskih tekem v Beljaku.

Naval na šport Zimski svetovni pokali

Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so turnejo po Združenih državah Amerike začeli v Kaliforniji, v kraju Palisades Tahoe, kjer so se za uvod pomerili v veleslalomu. V tem je imela Slovenija močnega aduta v Žanu Kranjcu, še nekaj več pa jih ima na prizoriščih tekem v smučarskih skokih, v Hinzenbachu in Oberstdorfu, kjer sezono nadaljujejo skakalke in skakalci.

Športna zgodba Alpsko smučanje

Moški del svetovnega pokala v alpskem smučanju se nadaljuje v Združenih državah Amerike, in sicer s tekmami v tehničnih disciplinah na olimpijskem prizorišču, ki so mu pred tremi leti spremenili ime. SquawValley, ki je zimske olimpijske igre gostil leta 1960, so zaradi slabšalnega pomena kraja preimenovali v Palisades Tahoe.

Naval na šport Svetovni pokal v smučarskih skokih in hokej na ledu

Sezona v smučarskih skokih se nadaljuje na prizoriščih v Nemčiji in Avstriji. Skakalci se bodo na letalnici v Oberstdorfu, po včerajšnji tekmi dvojic, še dvakrat pomerili na posamični tekmi. Pred smučarskimi skakalkami sta tekmi na srednji napravi v Hinzenbachu. Za hokejiste Olimpije pa se je v Linzu končal redni del sezone razširjenega avstrijskega prvenstva, po katerem bodo končnico lovili v dodatnih kvalifikacijah.

Najnovejše

Jutranja kronika Slovenija ne načrtuje napotitve svojih vojakov v Ukrajino

Močno odmeva nedavna izjava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi lahko posamezne evropske države napotile svoje vojake v Ukrajino. V kabinetu premiera Roberta Goloba so zatrdili, da Slovenija nima nobenega namena pošiljati svojih vojakov na ukrajinsko ozemlje. Podobno so možnost, o kateri je govoril Macron, zavrnili v več drugih članicah Unije, pa tudi v vodstvu zveze Nato in v Beli hiši. V oddaji tudi: - Združeni narodi opozarjajo na lakoto v Gazi - Naporen dan za vladne pogajalce - Cenejše komunalne storitve na Ptuju - Hokejisti Olimpije doma nadigrali Pustertal

Radijski dnevnik Zdravstvena ministrica sindikat Fides povabila na stebrna pogajanja

Zdravniška stavka se nadaljuje že sedmi teden, pogajanja med vlado in sindikatom Fides pa še vedno ostajajo na mrtvi točki. Strani odgovornost za nadaljevanje stavke pripisujeta druga drugi. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je danes zavrnila očitke sindikata, da vlada ne sodeluje na pogajanjih, in s prstom pokazala na Fides. Kot je dejala, se morata pogajati tako Fides kot vlada, če želijo doseči sporazum. Ministrica je ob tem zdravnike znova pozvala k zamrznitvi stavke in jih povabila na jutrišnja stebrna pogajanja. Druge teme: - Kmetje, nezadovoljni z napredkom pri pogajanjih, napovedujejo protest - Obrambni minister Šarec za zdaj zavrača možnost napotitve vojakov v Ukrajino - V 77-em letu starosti umrl slikar in filozof Andraž Šalamun

Naval na šport Atletika in rokomet

Slovenski atleti in atletinje so razkrili svoje načrte pred odhodom na dvoransko svetovno prvenstvo, ki se bo v petek začelo v Glasgowu. Rokometna reprezentanca pa začenja priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir. Selektor Uroš Zorman je na novinarski konferenci predstavil seznam vpoklicanih igralcev.

Zapisi iz močvirja Sestre selivke

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Dogodki in odmevi Čeprav se vse bolj približuje uveljavitev preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo, vlada in sindikat Fides še vedno vztrajata vsak na svojem bregu

Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov

Danes do 13:00 Fides in vlada tudi sedmi teden stavke nič bliže dogovoru

Zaostrene razmere v zdravstvu odpirajo več pogovornih front. Svoje bodo danes pristavili v državnem zboru in državnem svetu, popoldne se bo oglasil tudi zdravniški sindikat Fides. Za zdaj z vlado ostajata vsak na svojem bregu, strah bolnikov pa se krepi, saj se bliža prvi marec in z njim dan uveljavitve umika soglasij za nadurno delo. Vlada je včeraj predstavila ukrepe za ublažitev razmer, direktorji zdravstvenih ustanov bodo denimo zdravnike lahko razporejali v izmene. Druge teme oddaje: - Rusija svari pred napotitvijo vojakov iz članic Nata v Ukrajino - Lesna panoga se ohlaja, opažajo organizatorji dražbe lesa v Slovenj Gradcu - Odstranitev neeksplodirane bombe v Novi Gorici predvidoma 10. marca

Vroči mikrofon dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

Šport 202 Rekreacija: Smučanje

Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?

Naval na šport Hokej na ledu in nogomet

Hokejisti Olimpije mesto v končnici razširjenega avstrijskega prvenstva lovijo proti Pustertalu. Južnotirolska ekipa je v nedeljo zanesljivo dobila svojo domačo tekmo. Nocoj bodo v vlogi gostiteljev slovenski prvaki, ki morajo zmagati, če želijo ohraniti možnosti za uvrstitev v četrtfinale. Po zadnji tekmi 23. kroga nogometnega prvenstva ponudimo še del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla.

Rožnata dolina Kaj (p)ostane pomembno, ko umiramo?

O smrti ne vemo veliko. Delno tudi zato, ker nočemo vedeti. Krivdo gre pripisati tudi vzgoji, družbi, religiji, predvsem pa strahu. To je področje, ki Jona Kanjirja, 20-letnega prostovoljca v Slovenskem društvu Hospic, še posebej zanima. Jon poleg organiziranja delavnic, okroglih miz, izobraževanj, tudi spremlja ljudi v smrt. Zaupajo mu svoje skrivnosti, bolečine in otroške spomine - od nabiranja borovnic do bolečine ob nezakopanih sekirah. Vsako potovanje v smrt je drugačno. O čem razmišljamo preden umremo, česa si želimo, po čem hrepenimo in kaj ostane z(a) nami, ko odidemo? Je smrt res strašljiva? Ali je bolj shrljivo življenje samo?

Jutro 202 Pavza: Petra Kovačec postala mojstrica tradicionalne indonezijske obrti

Petra Kovačec je socialna delavka, ki se je po sedmih letih dela na področju duševnega zdravja odločila za spremembo kariere. Sprememba je bila zelo drzna, odpravila se je na študij tradicionalne indonezijske umetnosti v Džogdžakarto. Česa se je med študijem poslikave blaga naučila o slikanju odtenkov življenja, zakaj se je vrnila in zakaj se njena pavza ni razvila čisto tako, kot je pričakovala.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt