Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob naši siceršnji starosti tudi imunsko starost. Obe pa sta si lahko precej različni. Nekdo jih ima na primer 40, imunsko pa je star šele 25, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že 60-letnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrsti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem nam bo pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion.

Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr.

\n
$\"\"$
Shai Shen-Orr
foto: Osebni arhiv
\n
\"To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika.\"

Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.

Od pretirano surovega do preblagega okolja

Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ne drži povsem. \"Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah, kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem.\"

Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. \"To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavko, da morda živimo v preveč čistem okolju,\" odgovarja Shen-Orr. \"Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni.\"

\"\" — Shai Shen-Orr je izraelski sistemski imunolog
*foto:* Osebni arhiv

Našo imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog 60. leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanja, ali je mogoče naše imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.

Zakaj gibanje?

Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno 10 tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča njegovo zdravstveno stanje.

Ustrezna prehrana

Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije in sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. \"Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj,\" opozarja Shen-Orr.

Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr, \"diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden.\"

Slabe razvade

Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.

","excerpt":"Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj","featured-media-id":21062,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174683061","abovetitle":"","subtitle":"Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj","category-text":"False","permalink":"2020/04/imunski-sistem-v-marsicem-ostaja-velika-neznanka/","show-start":"2020-04-02T12:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1402","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/02/Imunskisistemvmarsiemostajavelikaneznanka4696588.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683061","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
$\"\"$
Shai Shen-Orr
foto: Osebni arhiv
\n
\"To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika.\"

"},{"kind":"html","content":"

Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.

"},{"kind":"html","content":"

Od pretirano surovega do preblagega okolja

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Shai Shen-Orr je izraelski sistemski imunolog
*foto:* Osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

Našo imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj gibanje?

"},{"kind":"html","content":"

Ustrezna prehrana

"},{"kind":"html","content":"

Slabe razvade

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21062"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21062"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"116463","attributes":{"wp-id":443219,"date":"2020-07-24T00:10:35+02:00","modified":"2020-08-06T08:12:26+02:00","slug":"globalna-vas-marko-porenta-malta","post-type":"post","title":"Streljajo tudi ogrožene ptice, golobe ščiti zakon","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/globalna-vas-marko-porenta-malta/","content":"

V eno izmed bolj priljubljenih \"gospodarsko in tržno ozaveščenih\" držav Evrope se načeloma preseljujejo pravni subjekti. Marko Porenta in njegova mati pa sta po smrti očeta prodala stanovanje v Sloveniji in za znesek, ki bi danes ob strmi rasti vrednosti nepremičnin kvečjemu zadostoval za kakšno garsonjero, kupila stanovanje \"nekje na toplem\". Izbrala sta mesto Marsaskala (zaradi nekega projekta bratenja evropskih mest je po naključju tudi \"sestra\" njemu rodne Škofje Loke), kjer sta se po petih letih bivanja dodobra umestila. Marko je zagrizen čebelar in s svojo dejavnostjo vztraja tudi z avtohtono malteško vrsto, ki je značajsko diametralno nasprotna naši prijazni kranjski sivki. Ima pa težave z vožnjo; ne toliko zaradi dejstva, da na Malti vozijo po levi, temveč zaradi nediscpliniranosti, če ne kar norosti domačih voznikov. Poleg tega še vedno ne razume, zakaj je nacionalni šport tam lov na razne (tudi zaščitene!) vrste ptičev, hkrati pa so golobi zaščiteni z zakonom.

\"Ne razumem, zakaj Maltežani streljajo tudi zaščitene vrste, denimo štorklje, flaminge, orle in druge. Golobi pa so zaščitena vrsta. Če ima sosed na strehi golobe in ti kaj poserjejo, ptičev ne smeš ustreliti, ker greš lahko v zapor.\"

Marko Porenta pravi tudi, da je siva ekonomija del malteškega načina življenja.

\"Ko greš k zobozdravniku, ti ne izda računa, ne veš, kakšna je cena. Plačaš 'na roko'. Tudi pri avtomehaniku je odvisno, nekateri ti izdajo račun, drugi ne. To je mediteranski način oziroma malteški način!\"

","excerpt":"Marko Porenta živi v mestu Marsaskala na Malti. Je zagrizen čebelar, ki se ukvarja tudi z avtohtono malteško vrsto, ne razume pa nacionalnega športa: lova na razne vrste ptičev","featured-media-id":22488,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/globalna-vas/174710300","abovetitle":"","subtitle":"Marko Porenta živi v mestu Marsaskala na Malti. Je zagrizen čebelar, ki se ukvarja tudi z avtohtono malteško vrsto, ne razume pa nacionalnega športa: lova na razne vrste ptičev","category-text":"False","permalink":"2020/07/globalna-vas-marko-porenta-malta/","show-start":"2020-08-06T08:00:00+02:00","show-end":"2020-08-06T08:30:00+02:00","audio-length":"891","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/MarkoPorentaMalta4855478.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710300","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ne razumem, zakaj Maltežani streljajo tudi zaščitene vrste, denimo štorklje, flaminge, orle in druge. Golobi pa so zaščitena vrsta. Če ima sosed na strehi golobe in ti kaj poserjejo, ptičev ne smeš ustreliti, ker greš lahko v zapor.\"

"},{"kind":"html","content":"

Marko Porenta pravi tudi, da je siva ekonomija del malteškega načina življenja.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko greš k zobozdravniku, ti ne izda računa, ne veš, kakšna je cena. Plačaš 'na roko'. Tudi pri avtomehaniku je odvisno, nekateri ti izdajo račun, drugi ne. To je mediteranski način oziroma malteški način!\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"37"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22488"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22488"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"116482","attributes":{"wp-id":443238,"date":"2020-07-24T00:11:08+02:00","modified":"2020-08-06T16:45:03+02:00","slug":"odbita-do-bita-76","post-type":"post","title":"Pri tako zasičenem trgu je verjetnost uspeha zelo majhna","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/odbita-do-bita-76/","content":"

Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so pozneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi \"tržnicami\" na hiter in preprost način kjer koli in kadar koli omogočajo namestitev novih aplikacij. Za prvo mobilno igro štejemo črno-belo igro Kača, ki je bila leta 1997 izdana na mobilnem telefonu nokia 6110.

Če se je mogoče takrat oblikovanje mobilne igre zdelo nemogoče, pa se jo danes zaradi naprednih tehničnih zmogljivosti lahko loti vsak. A kot opozarja Ciril Bohak z Fakultete za računalništvo in informatiko, to ni tako preprosto, saj je za razvoj mobilne igre potrebno znanje različnih področjih.

\"Biti moramo kreativni, saj tako dobimo dobro idejo. Potrebujemo znanje iz uporabe igračkarskega pogona, če hočemo uporabiti najlažji pristop k razvoju igre. Zelo veliko dobrinese, če imaš malo umetniške žilice, da znaš ustvarjati objekte v igri, slikice in grafiko. Zvok in glasba sta pa seveda tudi zelo pomembna, saj je igra brez njiju pravzaprav mrtva.\"

Ciril Bohak glede na majhnost naše države ocenjuje, da slovenskih mobilnih iger ni tako malo. V Googlovi trgovini naj bi jih bilo aktivnih okoli 60, približno toliko pa tudi v Apple trgovini. Ampak so z vidika računalništva pogoji pri nas in v tujini enaki, saj je trg globalen.

\"Slovenija je en dober peskovnik, kjer lahko preizkusiš svojo idejo in jo potem poskušaš poslati še na druga tržišča, ampak smo v tem zelo primerljivi. Tudi po samem tehničnem znanju lahko rečem, da so naši inženirji zelo konkurenčni, v določenih pogledih celo presegajo marsikatere tako na severu kot severozahodu.\"

","excerpt":"Kako ustvariti mobilno igro, kakšne pogoje imajo slovenski ustvarjalci ter kako, če sploh, se lahko z njo služi?","featured-media-id":22493,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/odbita-do-bita/174710341","abovetitle":"","subtitle":"Kako ustvariti mobilno igro, kakšne pogoje imajo slovenski ustvarjalci ter kako, če sploh, se lahko z njo služi?","category-text":"False","permalink":"2020/07/odbita-do-bita-76/","show-start":"2020-08-06T16:45:00+02:00","show-end":"2020-08-06T17:00:00+02:00","audio-length":"418","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/Pritakozasienemtrgujeverjetnostuspehazelomajhna4855826.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710341","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Biti moramo kreativni, saj tako dobimo dobro idejo. Potrebujemo znanje iz uporabe igračkarskega pogona, če hočemo uporabiti najlažji pristop k razvoju igre. Zelo veliko dobrinese, če imaš malo umetniške žilice, da znaš ustvarjati objekte v igri, slikice in grafiko. Zvok in glasba sta pa seveda tudi zelo pomembna, saj je igra brez njiju pravzaprav mrtva.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Slovenija je en dober peskovnik, kjer lahko preizkusiš svojo idejo in jo potem poskušaš poslati še na druga tržišča, ampak smo v tem zelo primerljivi. Tudi po samem tehničnem znanju lahko rečem, da so naši inženirji zelo konkurenčni, v določenih pogledih celo presegajo marsikatere tako na severu kot severozahodu.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"268"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22493"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22493"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"116505","attributes":{"wp-id":443393,"date":"2020-07-25T00:10:35+02:00","modified":"2020-08-07T07:45:04+02:00","slug":"jezikanje-gordijski-vozel","post-type":"post","title":"Gordijski vozel ... uporabljajo gasilci?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/jezikanje-gordijski-vozel/","content":"

Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …

Anketiranka: \"To bi lahko bil neki poseben vozel. Verjetno. A ga mogoče gasilci uporabljajo?\"

","excerpt":"Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah","featured-media-id":22451,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikanje/174710313","abovetitle":"","subtitle":"Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah","category-text":"False","permalink":"2020/07/jezikanje-gordijski-vozel/","show-start":"2020-08-07T08:00:00+02:00","show-end":"2020-08-07T08:30:00+02:00","audio-length":"161","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/Gordijskivozel4855532.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710313","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Anketiranka: \"To bi lahko bil neki poseben vozel. Verjetno. A ga mogoče gasilci uporabljajo?\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"52"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"139"},{"type":"Author","id":"156"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22451"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22451"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"116513","attributes":{"wp-id":443401,"date":"2020-07-25T00:10:50+02:00","modified":"2020-08-07T12:47:29+02:00","slug":"prezrto-36","post-type":"post","title":"Covid-19 bo naša stalnica, a odprtih še ogromno neznank","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/prezrto-36/","content":"

Epidemiologi povsod po svetu pripravljajo napovedne modele o tem, kako se bo razvijala pandemija in kakšni bodo prihodnji meseci. Čeprav se njihove napovedi v številnih stvareh razlikujejo, se znanstveniki strinjajo predvsem glede dveh stvari: covid-19 bo ostal, prihodnost pa je odvisna od številnih neznank, med drugim od tega, ali bomo dovolj hitro našli odgovore na to, zakaj se ljudje na okužbo odzovejo tako različno, kaj imajo pri tem geni, ali lahko razvijemo trajno imunost, ali je virus doslej razvil kakšne ključne mutacije in kako dobro se bodo odrezala cepiva?

Trenutno je v predklinični fazi 198 kandidatov za cepiva, v varnostnih fazah ena in dve približno 30 cepiv, fazo tri, torej zadnjo fazo pred podelitvijo licenc, ki je tudi najbolj dolgotrajna, pa so doslej dosegla štiri cepiva.

Število okuženih po svetu je preseglo številko 19 milijonov, virus je doslej zahteval 712 tisoč žrtev. V številnih državah rahljajo ukrepe in s tem puščajo pri ljudeh lažni vtis, da se pandemija končuje, a to nikakor ni res, svarijo raziskovalci.

Kljub temu pa smo se v zadnjih mesecih veliko naučili, številne raziskave in tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja so potrdile predvsem eno: učinkovita skrb za higieno, torej redno umivanje rok in uporaba maske, je pri zajezitvi napredovanja epidemije celo bolj učinkovita od stroge karantene. Ekipa raziskovalcev Imperial Collegea v Londonu je ugotovila, da se v več kot 50. državah, kjer so odpravili karanteno, epidemija ni vrnila v pričakovanem obsegu … in to prav zaradi spremenjenega vedenja ljudi. Skrb za higieno torej šteje.

Na univerzi Sao Paolo so raziskovalci pognali več kot 250 000 matematičnih modelov, v katerih so preverjali različne stopnje socialne distance v kombinaciji s poostreno higieno. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je mogoče s postopnim zmanjševanjem ukrepov socialne distance vsakih 80 dni doseči obvladovanje epidemije, pod pogojem, da vsaj polovica oseb izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe (tj. umivanje rok in nošenje zaščitnih mask).

S tem pa lahko povežemo nedavna dognanja z ene od izraelskih srednjih šol. Potem ko so šolo sredi maja po karanteni znova odprli, so dijaki so v šolo hodili kot pred izbruhom covida, torej brez kakršnih koli zaostrenih ukrepov. Približno deset dni po odprtju so v šoli odkrili prva dva okužena dva dijaka. Ker jim v šoli ni bilo treba nositi mask, so se okužbe bliskovito razširile. Z virusom se je okužilo 153 dijakov in 25 predstavnikov osebja, ključni za prenos okužb so bili šolski odmori, nagneteni razredi (v razredih je bilo od 35 do 38 dijakov), prav tako je k njegovemu širjenju pripomoglo izjemno vroče obdobje konec maja, zaradi česar so na šoli izdatno uporabljali klimatsko prezračevanje. Pravi šolski laboratorij torej …

Iz Združenih držav Amerike poročajo o nečem podobnem. Raziskovalci so preučevali izbruh covida-19 na enem od ameriških mladinskih kampov v zvezni državi Georgia. Čeprav so se morali vsi udeleženci v dvotedenskem obdobju pred prihodom testirati na koronavirus in čeprav se otroci med sabo niso smeli mešati, družili so se lahko le s tistimi, ki so spali v isti sobi, so prve okužbe na kampu zaznali dva dni po prihodu otrok. Z virusom se je v naslednjih dveh tednih okužilo skoraj 100 članov osebja in 168 udeležencev, od tega več kot polovica otrok, starih od 6 do 10 let. K hitremu širjenju okužbe naj bi pripomoglo predvsem to, da je v enem prostoru spalo več deset otrok in da so se nato ti skupaj posluževali skupinskih aktivnosti, kot je na primer zborovsko prepevanje.

Nekatere celice našega imunskega sistema, ki lahko prepoznajo koronaviruse, ki ljudem povzročajo običajni prehlad, se odzivajo tudi na Sars-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19. Gre za spominske celice T, pri katerih so raziskovalci ugotovili, da lahko prepoznajo določene sekvence proteinov na novem koronavirusu. Novi dokazi tako potrjujejo hipotezo, da lahko že vzpostavljena imunost na koronaviruse, ki so nam znani in so v človeški populaciji že dolgo časa, vpliva na blažji potek okužbe z novim koronavirusom.

Raziskovalci pa so postregli še z eno potrditvijo, kako pomembna je takojšnja reakcija in uvedba ukrepov, potem ko se v skupnosti pojavijo okužbe s koronavirusom. Skupina iz Univerze v Hong Kongu je preučevala interval med pojavi simptomov med prvookuženim in vsemi naslednjimi, ki jih ta okuži. In ta niti ni tako dolg, kot so predvidevali spočetka. V 5- tedenskem obdobju od januarja do februarja so raziskovalci ugotovili, da se je ta interval skrajšal s 7,8 dni na komaj 2,6. To je še dodatna potrditev, da so kitajske oblasti ukrepale ustrezno in pravočasno. Ko se v skupnosti pojavi okužba, je treba ukrepati takoj.

Za konec pa še k živalim: V še ne objavljeni študiji raziskovalci ugotavljajo, da se virus tudi med živalmi širi podobno obsežno kot med ljudmi. Raziskovalci z univerze Bari so marca in maja iskali okužbo pri 540 psih in 277 mačkah, ki so živeli pri okuženih ljudeh oziroma po soseskah, kjer je bila razširjenost virusa velika. Medtem ko z brisi pri nobeni od živali niso neposredno dokazali virusne RNK, so s poznejšimi serološkimi preiskavami prisotnost protiteles na virus ugotovili pri treh odstotkih psov in štirih odstotkih mačk. Ta delež v živalski populaciji je primerljiv s tistim v človeški populaciji. Raziskovalci sklepajo, da se lahko živali prav tako okužijo kot ljudje.

","excerpt":"Strnili smo najnovejša dognanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni","featured-media-id":22496,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174710539","abovetitle":"","subtitle":"Strnili smo najnovejša dognanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni","category-text":"False","permalink":"2020/07/prezrto-36/","show-start":"2020-08-07T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-07T11:30:00+02:00","audio-length":"389","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/07/RaziskaveokoronavirusuCovid19bonaastalnicaaodprtiheogromnoneznank4856913.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710539","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22496"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22496"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"116516","attributes":{"wp-id":443404,"date":"2020-07-25T00:10:55+02:00","modified":"2020-08-07T13:30:15+02:00","slug":"18-vzporednik-216","post-type":"post","title":"Nemci si prizadevajo biti manj odvisni od preostalega sveta","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/18-vzporednik-216/","content":"

V nemški prestolnici se je prejšnji konec tedna zbralo 15.000 protestnikov, ki so glasno izražali nestrinjanje z ukrepi za zamejitev epidemije. O pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, ki so jih poudarjali, pa naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž pravi:

\"Skupna točka protestnikov je bilo nasprotovanje koronavirusnim ukrepom. Nekateri izmed njih menijo, da je izbruh koronavirusa le zarota. Protestov so se udeležili tudi tisti, ki nasprotujejo cepljenju. Opaziti je bilo tudi zastave neonacistične skupine MPD, ampak najbolj glasno so govorili transparenti, ki so jih imeli udeleženci. Z njimi so zahtevali demokracijo in konec lažnih omejitev. Ta dan protestov so imenovali dan svobode.\"

Nemčija se je zaradi pandemije znašla v gospodarsko zelo težkem položaju. Po desetletju gospodarske rasti se je nemško bruto domači proizvod v letošnjem drugem četrtletju skrčil za kar desetino. A napovedi za prihodnje mesece niso preveč optimistične, čeprav je brezposelnost v Nemčiji relativno nizka. Ker pa Nemčija predseduje tudi Evropski uniji, morajo v ospredje debat vsekakor postavljati tudi gospodarsko okrevanje. Katere teme pa navajajo kot prednostne?

\"Nemčija je prepričana, da je Evropska unija na poti h globlji integraciji, dejstvu, ki so se mu v preteklih letih upirali. Nemški politiki pravijo, da smo se naučili, da lahko nevarnosti, ki smo jim priče, odpravimo le, če v Evropsko unijo stopimo skupaj. Nemčija je pokazala, da je prepoznala potrebo po evropski solidarnosti, saj o njej pred leti pod kanclerko Merklevo ni bilo ne duha ne sluha, veljala je doktrina – Nemčija prva. Nemci si zdaj želijo zmanjšati razlike med severom in jugom.\"

","excerpt":"Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije ","featured-media-id":22499,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174710538","abovetitle":"","subtitle":"Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije ","category-text":"False","permalink":"2020/07/18-vzporednik-216/","show-start":"2020-08-07T12:00:00+02:00","show-end":"2020-08-07T12:30:00+02:00","audio-length":"1050","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/07/Nemcisiprizadevajodabibilimanjodvisniodpreostalegasveta4856911.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710538","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Skupna točka protestnikov je bilo nasprotovanje koronavirusnim ukrepom. Nekateri izmed njih menijo, da je izbruh koronavirusa le zarota. Protestov so se udeležili tudi tisti, ki nasprotujejo cepljenju. Opaziti je bilo tudi zastave neonacistične skupine MPD, ampak najbolj glasno so govorili transparenti, ki so jih imeli udeleženci. Z njimi so zahtevali demokracijo in konec lažnih omejitev. Ta dan protestov so imenovali dan svobode.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Nemčija je prepričana, da je Evropska unija na poti h globlji integraciji, dejstvu, ki so se mu v preteklih letih upirali. Nemški politiki pravijo, da smo se naučili, da lahko nevarnosti, ki smo jim priče, odpravimo le, če v Evropsko unijo stopimo skupaj. Nemčija je pokazala, da je prepoznala potrebo po evropski solidarnosti, saj o njej pred leti pod kanclerko Merklevo ni bilo ne duha ne sluha, veljala je doktrina – Nemčija prva. Nemci si zdaj želijo zmanjšati razlike med severom in jugom.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22499"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22499"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"116521","attributes":{"wp-id":443409,"date":"2020-07-25T00:11:04+02:00","modified":"2020-08-07T14:17:18+02:00","slug":"priporocilo-12","post-type":"post","title":"Hrib z vidnimi ostanki rapalske meje","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/priporocilo-12/","content":"

Dušan Škodič je goram zavezan že več kot 30 let. Ne le da je sam planinec, je tudi planinski publicist. Pred leti je navdušil z zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, v delu Smeh z gora, ki je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšla letos, pa zapisal anekdote, ki se dogajajo v gorah in dolini.

","excerpt":"Dušan Škodič med drugim našo zgodovino doživeto raziskuje tudi kot član uredniškega odbora revije Planinski vestnik in s to je delno povezan tudi njegov poletni namig","featured-media-id":22503,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174710577","abovetitle":"","subtitle":"Dušan Škodič med drugim našo zgodovino doživeto raziskuje tudi kot član uredniškega odbora revije Planinski vestnik in s to je delno povezan tudi njegov poletni namig","category-text":"False","permalink":"2020/07/priporocilo-12/","show-start":"2020-08-07T14:00:00+02:00","show-end":"2020-08-07T14:20:00+02:00","audio-length":"88","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/07/PoletninamigDuankodi4857064.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710577","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"169"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22503"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22503"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117059","attributes":{"wp-id":444932,"date":"2020-08-06T10:03:15+02:00","modified":"2020-08-07T13:22:45+02:00","slug":"sticisce-srecanj","post-type":"post","title":"A vidite, kaj vse te naše gospe zmorejo?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/sticisce-srecanj/","content":"

V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih.

Režiserka in koreografinja predstave, plesalka Carlota Mantecón z otoka Tenerife, nam je, ko smo jo poklicali, razložila, da želi demokratizirati plesno umetnost in poudarja, da ples pripada vsem. Carlota je povedala, da je na premieri predstave, ki jo je gledala v Santa Cruzu, začutila, kako je razdalja v resnici postala pomemben temelj ustvarjalnega procesa. Predstavi v Ljubljani in na Kanarski otokih sta si bili podobni, v Španiji so domači plesalci nastopili v živo, dodali so jim posnetke soplesalk iz Slovenije, v Sloveniji pa smo na odru videli nastop slovenskih plesalk in posnetke španskih plesalcev. Kaj nam je želel povedati vsak izmed njih s svojimi gibi in plesom, pa naj gledalci presodijo sami, pravi Carlota, ki noče pa razlagati, kaj je kot umetnica s koreografijo hotela povedati. Plesalci so neprofesionalni, nimajo znanja o plesu, koreografinja Carlota Mantecón pa jih na odru ni želela izpostaviti kot amaterje.

\"\" — Plesalka, koreografinja, režiserka Carlota Mantecón
*foto:* osebni arhiv

Pandemija covida 19 je temeljito spremenila svet in posegla tudi v prvotne načrte slovensko-španskega plesnega projekt. Carlotino delo je zaradi pandemije obstalo, bilo je veliko nejasnosti, ni vedela, ali bo lahko nadaljevala projekt, začela je razmišljati, kaj naj stori, imela je veliko različnih idej. Ukrepe so počasi sproščali, ljudje so se spet lahko gibali zunaj, nekateri, ki bi morali sodelovati v predstavi, so se prestrašili in umaknili, izgubili so voljo in željo, da bi prihajali na vaje. Bilo je kar dramatično, razlaga Carlota Mantecón.

Potem so se začele vaje na daljavo, s plesalci je delala individualno. To je bil naporen proces.

''To ni socialni projekt, to ni amaterski projekt, to je umetniški projekt.''

Carlota se veseli novih plesnih izzivov, prepričana je, da se bodo plesalci naslednje leto, kot je bilo prvotno zamišljeno, srečali in skupaj nastopili na otoku Tenerife in v Ljubljani.

Dramaturginja in asistentka Urša Adamič je povedala, da se je projekt začel oktobra lani, ko je na desetdnevni delavnici Carlota izbrala plesalke.

''Iskala je njihov osebni izraz, avtonomni gib, njihovo specifiko. Vsako telo je popisano s svojo zgodovino in svojo zgodbo, ki se odraža tudi na našem gibanju. Bila je pozorna, kako se te gospe premikajo. Zdaj predstava govori o tem, kaj je plesna zgodovina, kdo jo oblikuje, kako ples nastaja. Velikim imenom plesa smo ob bok postavili naše plesalke.''

Kaj pa so nam po petkovi uspešni premieri predstave Stičišče srečanj v Plesnem teatru Ljubljana povedale slovenske plesalke, ki so se resneje s plesom začele ukvarjati šele zdaj, ko so v najlepših letih?

Maja Culiberg: ''Zadovoljna sem s svojim nastopom, na koncu sem skoraj spustila eno solzo, ker je konec neke zgodbe, imeli smo se lepo, vesela bom, če bo še kakšna ponovitev …''

Majda Lekše: ''Ko sem bila na odru, se mi je zdelo, da je vse lepo steklo, upam, da ne bo le ena predstava, da bomo šle junija 2021 tudi na Tenerife. Mislim, da je velik del mene v tem projektu, zaupam koreografinji, ki je začutila naše bistvo in nas vse skupaj združila v lepo zgodbo.''

Metoda Pavlič: ''Plesalke smo se zelo lepo ujele, zdaj, ko ju poznam, bi šla z veseljem z njima na Tenerife. Če bi imele še dve ali tri predstave, bi bile na odru bolj sproščene. Prva predstava je vedno najtežja. Zelo sem zadovoljna. Verjetno bomo jeseni še nastopile. Me smo pripravljene. Oktobra ali novembra se spet vidimo!''

Kreativna producentka Katja Somrak pravi: ''A vidite, kaj vse se da, kaj vse te naše gospe zmorejo? Predstavo so soustvarjale tudi plesalke. Pri sodobnem plesu je pomemben osebni stik, zdaj se veliko pogovarjamo, da pridemo do rešitve, do katere bi v živo prišli veliko hitreje.''

Vzporedno s plesnim projektom pa nastaja tudi dokumentarni film z naslovom Gospe, gospodje in oblaki. Režiserka Katarina Nikolov: ''To je dokumentarni film, ki bo ponudil tudi vpogled v zaledje, zaodrje nastajanja predstave, nastopajoče spremljamo tudi v njihovem zasebnem življenje, film se bo nadaljeval tudi po premier, želimo jih spremljati, če bodo šli v Španijo, računamo, da bi film prvi gledalci videli že konec leta 2021.''

Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.

","excerpt":"Slovensko-španski projekt Stičišče srečanj, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost","featured-media-id":22492,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174710327","abovetitle":"","subtitle":"Slovensko-španski projekt Stičišče srečanj, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost","category-text":"False","permalink":"2020/08/sticisce-srecanj/","show-start":"2020-08-06T10:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"800","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/Stiiesreanj4855685.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710327","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Plesalka, koreografinja, režiserka Carlota Mantecón
*foto:* osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

Potem so se začele vaje na daljavo, s plesalci je delala individualno. To je bil naporen proces.

"},{"kind":"html","content":"

''To ni socialni projekt, to ni amaterski projekt, to je umetniški projekt.''

"},{"kind":"html","content":"

Carlota se veseli novih plesnih izzivov, prepričana je, da se bodo plesalci naslednje leto, kot je bilo prvotno zamišljeno, srečali in skupaj nastopili na otoku Tenerife in v Ljubljani.

"},{"kind":"html","content":"

Dramaturginja in asistentka Urša Adamič je povedala, da se je projekt začel oktobra lani, ko je na desetdnevni delavnici Carlota izbrala plesalke.

"},{"kind":"html","content":"

''Iskala je njihov osebni izraz, avtonomni gib, njihovo specifiko. Vsako telo je popisano s svojo zgodovino in svojo zgodbo, ki se odraža tudi na našem gibanju. Bila je pozorna, kako se te gospe premikajo. Zdaj predstava govori o tem, kaj je plesna zgodovina, kdo jo oblikuje, kako ples nastaja. Velikim imenom plesa smo ob bok postavili naše plesalke.''

"},{"kind":"html","content":"

Maja Culiberg: ''Zadovoljna sem s svojim nastopom, na koncu sem skoraj spustila eno solzo, ker je konec neke zgodbe, imeli smo se lepo, vesela bom, če bo še kakšna ponovitev …''

"},{"kind":"html","content":"

Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22492"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22492"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117060","attributes":{"wp-id":445013,"date":"2020-08-06T10:10:50+02:00","modified":"2020-08-06T10:11:28+02:00","slug":"radiovedni-zidaki-iz-svetlobe","post-type":"post","title":"Radiovedni: Zidaki iz svetlobe?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/radiovedni-zidaki-iz-svetlobe/","content":"

Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.

Približno pol življenja nas obseva, njen odboj pobarva vse okoli nas, ključna je pri uravnavanju bioritma človeškega telesa in nepogrešljiva kot najhitrejša prenašalka informacij. A v oddaji pa o svetlobi še malo bolj oprijemljivo. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material?

Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.

","excerpt":"Ali bo kdaj mogoče graditi s svetlobo, nam je poskušal pojasniti prof. Boštjan Golob","featured-media-id":22174,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174710323","abovetitle":"","subtitle":"Ali bo kdaj mogoče graditi s svetlobo, nam je poskušal pojasniti prof. Boštjan Golob","category-text":"False","permalink":"2020/08/radiovedni-zidaki-iz-svetlobe/","show-start":"2020-08-06T08:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"199","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/RadiovedniZidakiizsvetlobe4855641.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710323","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.

"},{"kind":"html","content":"

Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22174"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22174"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117061","attributes":{"wp-id":445056,"date":"2020-08-06T15:11:34+02:00","modified":"2020-08-06T15:15:11+02:00","slug":"ce-pride-do-jedrske-vojne-bo-to-konec-clovestva","post-type":"post","title":"Če pride do jedrske vojne, bo to konec človeštva","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/ce-pride-do-jedrske-vojne-bo-to-konec-clovestva/","content":"

Mineva 75 let od ameriškega jedrskega napada na Hirošimo, župan mesta Kazumi Macui je na osrednji spominski slovesnosti pozval svet, naj se združi proti vsem grožnjam človeštvu, pa naj bo to jedrsko orožje ali pandemija.

\"To je opomnik nam vsem kam je pripeljala tehnologija, da lahko z nekaj bombami uničimo celotno civilizacijo,\" opozarja zunanjepolitični analitik Radia Slovenija Tomaž Gerden in poudarja, da je to otožje bilo tako strašno, da so že takrat tisti znanstveniki, ki so ga razvili, opozarjali kakšne posledice bo to imelo za človeštvo.

","excerpt":"Prebivalstvo na Japonskem zaradi atomskih bomb posledice čuti še danes. Kakšen opomnik za vse nas je ta dogodek pred 75 leti, razmišlja naš zunanjepolitični analitik Tomaž Gerden","featured-media-id":22495,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174710380","abovetitle":"","subtitle":"Prebivalstvo na Japonskem zaradi atomskih bomb posledice čuti še danes. Kakšen opomnik za vse nas je ta dogodek pred 75 leti, razmišlja naš zunanjepolitični analitik Tomaž Gerden","category-text":"False","permalink":"2020/08/ce-pride-do-jedrske-vojne-bo-to-konec-clovestva/","show-start":"2020-08-06T14:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"788","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/epridedojedrskevojnebotokoneclovetva4856061.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710380","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"101"},{"type":"Author","id":"148"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22495"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22495"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117104","attributes":{"wp-id":443407,"date":"2020-07-25T00:11:01+02:00","modified":"2020-08-07T08:21:10+02:00","slug":"domaci-predlogi-za-popevko-tedna-26","post-type":"post","title":"Predlogi za Popevko tedna","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/domaci-predlogi-za-popevko-tedna-26/","content":"

Glasovanje za Popevko tedna je tradicionalno telefonsko glasovanje. Predvsem zato veljajo določena pravila v povezavi s spletnim glasovanjem. Pravila najdete tu.

\n\t\n

$\"Loading$ Loading ...

\n\n

Domači:

Okttober – Obljube

Miro – Ne razumem

Babooni – Le spomin

Tuji:

Taylor Swift – Cardigan

Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy - Un Dia (One Day)

LP – The One That You Love

","excerpt":"Vse je enkrat prvič. Tudi glasovanje v avgustu. Na spletu do 14.30, potem vas Maruša ujame na 01 475 2 202","featured-media-id":21148,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174492429","abovetitle":"","subtitle":"Vse je enkrat prvič. Tudi glasovanje v avgustu. Na spletu do 14.30, potem vas Maruša ujame na 01 475 2 202","category-text":"False","permalink":"2020/07/domaci-predlogi-za-popevko-tedna-26/","show-start":"2020-08-07T13:30:00+02:00","show-end":"2020-08-07T13:42:00+02:00","audio-length":"26","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":true,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2017/09/22/Napovednikzapopevkitedna3574553.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174492429","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Glasovanje za Popevko tedna je tradicionalno telefonsko glasovanje. Predvsem zato veljajo določena pravila v povezavi s spletnim glasovanjem. Pravila najdete tu.

"},{"kind":"html","content":"

\n\n

"},{"kind":"html","content":"

$\"Loading$ Loading ...

"},{"kind":"html","content":""},{"kind":"html","content":"