Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Frekvenca X Sunita Williams: Vesolje te spremeni

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.

Vroči mikrofon dr. Ana Bojinović Fenko: Smo na začetku konca teorije o liberalnem miru

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?

Zgodbe Rožle Bregar: Grenlandija, ledeni otok z zapleteno zgodovino

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

Globalna vas Luka Cvetko, Srbija: V Beogradu iz zvočnikov nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic

Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.

Rožnata dolina 22-letna Tinka zaradi tumorja izgubila vid in sluh, a se bori naprej

Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.

Frekvenca X Si, kar ješ: Ali lahko s hrano vplivamo na boljše (duševno) zdravje

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.

Aktualno

Zgodbe Elizabeth Griffin: Kraški pristan kot iz Fellinijeva filma

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Proti etru Nerina Kocjančič, selektorica filmskega programa Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu

Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.

Marmelada Marko Bratuš (Smaal Tokk)

Marko Bratuš izgleda kot Smaal Tokk, a mu v resnici ni podoben. Je Ljubljančan, ki je hodil k verouku in tam pecal punce. Ko to ni več vžgalo, je šel na AGRFT. Danes je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki se že 1186 zaporednih dni uči jezikov na Duolingu. Še vedno ima krizo srednjih let in še vedno je izjemno ponosen na Debilde.

Kulturnice Človek mora biti radikalen, kot je radikalna dejanskost

Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.

Frekvenca X Sunita Williams: Vesolje te spremeni

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.

Vroči mikrofon dr. Ana Bojinović Fenko: Smo na začetku konca teorije o liberalnem miru

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?

Zgodbe Rožle Bregar: Grenlandija, ledeni otok z zapleteno zgodovino

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

Botrstvo Do varstvenega dodatka odslej lažja pot, a še vedno ostaja vračljiv

Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo

Frekvenca X Si, kar ješ: Ali lahko s hrano vplivamo na boljše (duševno) zdravje

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.

Rožnata dolina 22-letna Tinka zaradi tumorja izgubila vid in sluh, a se bori naprej

Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.

Zapisi iz močvirja O barabah in lepih dekletih

Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.

Jutro

Globalna vas Luka Cvetko, Srbija: V Beogradu iz zvočnikov nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic

Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.

Jutro 202 Ali so višje cene parkiranja res ukrep za prebivalce mest(a)?

Pa smo spet tam: s tem tednom je marsikoga po denarnici udaril dvig cen parkirnin v Ljubljani. Pa je ta ukrep res koristen za prebivalce mesta, kot pogosto trdijo župani?

Antikviz Minnesota

Pet podatkov o Minnesoti, iščemo napačnega!

Jezikanje Besede in izrazi, ki bi jih bilo bolje pustiti v letu 2025

V prvi letošnji oddaji Tadej in Ajda klepetata z lektorji s Televizije Slovenija. O besedah in izrazih, ki jih napačno uporabljamo.

Jutro 202 Malček drugače: Kako bi ob zmagi nagradili naše športnike?

Leto smo začeli precej zmagovalno. V mislih imamo športno področje, predvsem zmagi Domna in Nike Prevc na obeh novoletnih skakalnih turnejah. Kar je zelo lepa napoved pred olimpijskimi igrami. Če športniki zmagajo, kako bi jih nagradili tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani? Tukaj so ideje.

Globalna vas Nika Smiljanič, Anglija: V Sloveniji jo šokirajo visoke cene hrane

Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.

Jutro 202 Kej si (Generator) je največkrat predvajana skladba leta 2025

V uredništvu Vala 202 smo pregledali statistiko predvajanih pesmi v letu 2025 in prišli do zanimivih in spodbudnih zaključkov. - Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je kar 91 domačih skladb. Tri največkrat predvajane pesmi so Kej si – Generator (131), Jasno je nebo – Generator (108) ter Love Don't Mean A Thing (For A Girl Like You) – Plateau (105). Med najbolj predvajano deseterico se znajdejo še Mrfy, Regen, LPS, Ember, Ranr ter Haiku Garden. - Najbolj predvajana tuja pesem, Birds Of Feather – Billie Eilish je pristala na 8. mestu. - Med 20 največkrat predvajanimi je kar 65% skladb izšlo v letu 2025, kar dokazuje, da Val 202 stremi k predvajanju nove glasbene produkcije. - V preteklem letu smo predvajali več kot 21 000 različnih skladb, od katerih se jih je več kot 11 tisoč predvajalo le enkrat. - Oddajni čas Vala 202 v letu 2025 je bil 6935 ur, od tega 55 % je bilo glasbe – skupno kar 3815 ur predvajalnega časa. - Največkrat predvajana skladba v lanskem letu s 131 predvajanji predstavlja le 0,3 % vse predvajane glasbe. - Prvič v zgodovini spremljanja statistike prvi dve največkrat predvajani skladbi podpisuje isti izvajalec. Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025: https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu

Finomeni! Novoletne zaobljube

Približno en teden je že mimo od novega leta. Statistično to pomeni, da je že četrtina novoletnih zaobljub postala preteklost. Do konca januarja, ko (31. 1.) v ZDA praznujejo "Quitters Day", obupa že 64 odstotkov. Do konca leta 81 %. Kje ste pa vi? In česa ste se letos lotili?

Antikviz Ptiči

Pet podatkov o ptičih, iščemo napačnega!

Finomeni! Frontman: Vlado Kreslin

Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.

Antikviz Pregled leta

Pet podatkov iz Antikvizov leta 2025. Iščemo napačnega!

Jezikanje

Jezikanje

364 epizod

Besede in izrazi, ki bi jih bilo bolje pustiti v letu 2025

13 min

Andrés Alejandro Klemen: Besedam trola, piha in orto se v Argentini raje izogibajte

11 min

Govoriti in pisati, dva različna jezika

13 min

Kako se Slovenci žalimo?

12 min

Besede v letu in leto v besedah

12 min

Pravopis 8.0

14 min

Glasba

Glasba 202 Rockoteka 92 - Paraf, Alter Bridge, Beyond the Black, Space of Variation

Novi album in ljubljanski koncert napove kultna reška skupina Paraf, prav tako nova albuma, izšla sta v petek 9. januarja. predstavita skupini Alter Bridge in Beyong the Black, rockoteka pa zaključijo Ukrajinci Space of Variation

Cederama The Cribs – Selling a Vibe

Bratski rockovski trio iz Wakefileda tudi z devetim albumom potrjuje poseben status na britanskem glasbenem prizorišču. Že od prvenca izdanega leta 2004 The Cribs vztrajajo pri melodičnem indie-rock izrazu – in to v pesmi in besedi! Goreča alternativna drža je zasedbo s severa Anglije v preteklosti ustvarjalno povezala s številnimi znanimi in po enakih načelih delujočimi glasbeniki, kot so Edwyn Collins, Alex Kapranos, Johnny Marr. Tokrat se je njihov še vedno zvedavo nespolirani zvok proti pop okvirom namenil potisniti ameriški producent Patrick Wimberly (v preteklosti polovica dua Chairlift). The Cribs po šestih letih diskografskega premora spet zvenijo sveže in zabavno. Kot naročeno, da Cederama v nov polsezonski cikel vstopi s sočno novostjo – in to že z letnico izdaje 2026.

Notice Buldogi - Anonymous

Domači Buldogi, ki jih zdaj sestavljajo Robert Vrtovšek, Damjan Zorc, Rok Zupan in Janez Fifolt so posneli novo glasbo, med drugim prvo in zadnjo skladbo v angleščini z naslovom Anonymous, ki jo predstavimo v oddaji.

Na sceni Milan Pečovnik Pidži - Pesem ostaja

Milan Pečovnik - Pidži je country glasbi zvest več kot štirideset let. Pesem ostaja je najverjetneje njegov zadnji album, na njem je zbral skladbe od leta 1998 do 2023. Ta izid ni le zbirka pesmi, ampak spomin na čas, življenje in vse ljudi, ki so ga spremljali na glasbeni poti. Pravi glasbenik seveda dela, dokler ima kaj povedati. Gotovo bomo v prihodnje od njega slišali tudi novo glasbo.

Glasba svetov Silvij Skok – Glitterbeat

Prve oddaje v januarju nam narekujejo, da se spomnimo, katere glasbe ste poslušali v oddajah v lanskem letu. Silvij Skok je pripravil pregled izidov založbe Glitterbeat, napovedal pa tudi že nove izide za leto 2026.

RH 202 #503 | Benny Benassi, Maceo Plex in Eris Drew

Novosti iz sveta elektronske glasbe, predelane klubske uspešnice in ena najodmevnejših izdaj iz kultne serije DJ-Kicks, ki jo je pripravila čikaška didžejka, producentka, arhivarka plesiščne zgodovine in ena ključnih figur sodobne rave kulture Eris Drew. 01. Anyma ft. EJAE - Out Of My Body (Interscope) 02. Benny Benassi & Tobias Gerard - Discoteka (AETERNA Records) 03. Tony Romera & Gene Farris - Lazy (Toolroom) 04. Rafa Barrios - For Me (Rewards) 05. Max Styler & Three Drives - Greece 2000 (May Styler Rework) (Armada Music) 06. Mike Vale & Simon Emme - Divine (Stereophonic) 07. Hot Since 82 vs. Silicone Soul - Right On, Right On (Armada Music) 08. Riva Starr & Close Counters - Novalight (Snatch! Records) 09. Malóne & Calussa - Sinfonia (Get Physical Music) 10. Aquarius Heaven & Cali Lanauze - Just Like Magic (Luciano Remix) (Slacker 85) 11. Der Dritte Raum - Hale Bopp (Maceo Plex Edit) (Harthouse) 12. Andrea Oliva - Don’t Be Sad (ALL I NEED) 13. Stanny Abram - Our Song (Marba Records)

Galerija Najboljše 2025, 2. del letnega izbora

Poslednji pogled v lanski retrovizor bo omejen na albumske izdaje iz druge polovice koledarja. Pomenljivo trap bravuro sta že sredi poletja s kompilacijo Jackboy 2 demonstrirala Travis Scott in Don Toliver. Lahkotno ekspresivno pisanico je takoj po počtnicah z nekolikanj presenetljivim albumom Don’t Tap The Glass razvil Tyler, The Creator. Dve deli iz serije Legend Has It…, to sta bila povratniška izméta veteranov De La Soul in dvojca Nas/DJ Premier, sta zaznamovali zadnja dva meseca leta 2025. Pripovedno najmočnejša angleška raperja sta bila istočasno Dave in Kofi Stone, oba s tretjima albumoma v svoji zbirki. Med producenti umetelne elektronike sta najvišji oceni v jesenskih Galerijah požela Torontčanka Rochelle Jordan in Avstralec Harvey Sutherland. In še playlista: 1. TYLER, THE CREATOR - Ring Ring Ring 2. TRAVIS SCOTT FT. TYLA & VYBZ KARTEL - PBT 3. CARDI B - Up 4. HARVEY SUTHERLAND - Theme For Z 5. DAVE FT. TEMS - Raindance 6. YAZMIN LACEY - Teal Dreams 7. MARIBOU STATE - Blackoak 8. THE COOL KIDS - Tryin To Get Like You 9. GUCCI MANE - Forest 10. KOFI STONE FT. ADY SULEIMAN - Chamomile 11. DE LA SOUL FT. Q-TIP & YUMMI BINGHAM - Day In The Sun (Gettin Wit U) 12. SOFIA KOURTESIS - Canela Pura 13. CLIPSE FT. PHARRELL WILLIAMS - E.B.I.T.D.A. 14. NAS & DJ PREMIER FT. STEVE MILLER BAND - It’s Time 15. ROCHELLE JORDAN - Get It Off 16. FOLAMOUR - Last Sunrise In Barcelona

Proti etru, spet ta muzika Glasbeni vrhunci 2025, prvič!

Tokrat na obratu pregled in prelet glasbenih prelomov leta 2025 oddaje Proti etru. Še eno leto močno dejavnega (ameriškega) raperskega podtalja, neodvisni jazz z obeh strani Atlantika, koščki iz Avstralije in Libanona. Prvič, sledi še drugi del! 01 Leroi Conroy - Tiger Tro 02 McKinley Dixon - Magic, Alive! 03 Summer Pearl - THE END GAME 04 Pink Siifu - Last One Alive'! 05 Anthony Joseph - Black History 06 Ebo Taylor, Adrian Younge, Ali Shaheed Muhammad – Get Up 07 Nādt Orchestra - Spiral 08 COLLIGNON - Estrada do Norte 09 Mourning [A] BLKstar - Lil' Bobby Hutton 10 Ben Lamar Gay - there, inside the morning glory 11 Organic Pulse Ensemble - Oppression Is Nine Tenths Of The Law 12 Surprise Chef – Bully Ball 13 Charif Megarbane - East of What 14 Keanu Nelson – Place Where I Go

Glasba 202 Rockoteka 91 - Glam rock sedemdesetih, odemdesetih

John Paul Jones 80, Jimmy Page 82, David Bowie, Divje Jezero priredba Bowijeve Space Oddity, z glam - glitter rockom pa vas vrnemo v sedemdeseta in osemdeseta.

Notice Before Time - Mali Problemi

V prve letošnje Notice vstopajo člani kamniške zasedbe Before Time, ki so na božični večer izdali nebožično skladbo z naslovom Mali problemi. Je četrti in predzadnji singel s prihajajoče plošče, ki ga je predstavila pevka Naja Lipičnik.

Na sceni Jadranka Juras - Dva črna vrana

Glasba na plošči Dva črna vrana se močno spogleduje z jazzom, a je ni mogoče omejiti le na to zvrst. Slišimo pridih kantavtorstva, ponekod celo popevke. S premišljenimi besedili projekt presega preprosto kategorizacijo in ponuja celostno glasbeno izkušnjo. Obširno o njem pevka Jadranka Juras.

Šport 202

Naval na šport Evropski pokal odbojkaric in nova vloga nekdanjega norveškega smučarskega asa

Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.

Naval na šport Evropski pokal odbojkaric in nova vloga nekdanjega norveškega smučarskega asa

Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.

Športna zgodba Sezona mariborskih odbojkaric v evropskem pokalu

Odbojkarice mariborskega Branika so na povratni tekmi 2. kroga evropskega pokala gostile močno poljsko ekipo Bielsko Biala, ki je bila brez izgubiljenega niza na prvi medsebojni tekmi boljša.

V sredo 254,5 - Miran Tepeš: Popolno združevanje ženskih in moških tekem bi bilo napaka

Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostita pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.

Naval na šport Evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu in svetovni pokal v biatlonu

Karavana biatlonskega svetovnega pokala je tudi po Oberhofu ostala v Nemčiji, ta teden pa so tekme v Ruhpoldingu. Slovenijo znova zastopa devetčlanska ekipa, ki pa še naprej pogreša Jakova Faka. Dogajanje na Bavarskem se je danes začelo z žensko štafeto. Dober teden pred začetkom evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu je slovenski selektor objavil spisek izbrancev, ki bodo zastopali izbrano vrsto na domačem prvenstvu.

Naval na šport Hokej, košarka in alpsko smučanje

Sinoči se je v Tivoliju začelo državno prvenstvo v hokeju, tekmeca pa sta znova moštvi Olimpije in Jesenic. Košarkarji Olimpije so v 14. krogu evropskega pokala gostovali pri Neptunasu v Litvi. Alpske smučarke so se v večeru pomerile na nočnem slalomu v Flachauu.

Športna zgodba Državno prvenstvo v hokeju

V domačem hokejskem prvenstvu se je sinoči v Tivoliju začela finalna serija. Finalista sta znova Olimpija in Jesenice, naslov pa bo ena od ekip osvojila po treh zmagah.

Naval na šport Smučarski skoki in začetek državnega prvenstva v hokeju

Ob izseku podkasta 254,5 po uspešnem koncu tedna za slovenske smučarske skakalce in skakalke, se posvetimo nocojšnji uvodni tekmi državnega prvenstva med hokejisti Olimpije in Jesenic.

254,5 S01E05: Miran Tepeš: Popolno združevanje ženskih in moških tekem bi bila napaka

Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.

Naval na šport Smučarski skoki in začetek državnega prvenstva v hokeju

Ob izseku podkasta 254,5 po uspešnem koncu tedna za slovenske smučarske skakalce in skakalke, se posvetimo nocojšnji uvodni tekmi državnega prvenstva med hokejisti Olimpije in Jesenic.

Športna zgodba Teniško dogajanje na južni polobli

Prvi letošnji teniški turnir za grand slam bo tudi slovensko obarvan - če bo Tamara Zidanšek po uspešnem prvem krogu kvalifikacij slavila tudi v drugem - s kar tremi Slovenkami na glavnem delu turnirja. Že pred začetkom teniške sezone pa je pozornost požela bitka spolov med prvo igralko sveta in nekdanjim finalistom Wimbledona.

Najnovejše

Zgodbe Elizabeth Griffin: Kraški pristan kot iz Fellinijeva filma

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Proti etru Nerina Kocjančič, selektorica filmskega programa Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu

Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.

Radijski dnevnik Štajerska avtocesta po hudi nesreči znova odprta

Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.

Marmelada Marko Bratuš (Smaal Tokk)

Marko Bratuš izgleda kot Smaal Tokk, a mu v resnici ni podoben. Je Ljubljančan, ki je hodil k verouku in tam pecal punce. Ko to ni več vžgalo, je šel na AGRFT. Danes je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki se že 1186 zaporednih dni uči jezikov na Duolingu. Še vedno ima krizo srednjih let in še vedno je izjemno ponosen na Debilde.

Naval na šport Evropski pokal odbojkaric in nova vloga nekdanjega norveškega smučarskega asa

Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.

Dogodki in odmevi Huda prometna nesreča na štajerski avtocesti terjala smrtno žrtev

V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.

Kulturnice Človek mora biti radikalen, kot je radikalna dejanskost

Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.

Frekvenca X Sunita Williams: Vesolje te spremeni

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.

Danes do 13:00 V hudi prometni nesreči na štajerski avtocesti umrl en človek, dva sta poškodovana

V prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, poškodovana sta dva človeka. Po prvih informacijah se je cisterna z gorivom med vožnjo prevrnila in zdrsnila na drugo smerno vozišče. Zgoreli sta obe omenjeni vozili. V oddaji tudi o tem: - Vlada v okviru obiska obalno-kraške regije zagotovila zemljišče za postavitev dvigala na Markovec - Iran za zdaj izključuje usmrtitve protestnikov z obešanjem, ZDA še niso izključile vojaškega posredovanja - Nasi uspela prva medicinska evakuacija z Mednarodne vesoljske postaje

Vroči mikrofon dr. Ana Bojinović Fenko: Smo na začetku konca teorije o liberalnem miru

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?

Zgodbe Rožle Bregar: Grenlandija, ledeni otok z zapleteno zgodovino

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt