Prvo pokoronsko ime tedna je postal Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite, ki je v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve v povprečju vsak dan aktivirala in koordinirala delo več kot 3000 pripadnikov, ti pa so skupno opravili več kot 200.000 delovnih dni. Šestan, ki pravi, da takšnih položajev niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z njihovim delom: “Šlo je za najširšo akcijo v vsej zgodovini Slovenije, prvi izziv pa so predstavljale premajhne zaloge v skladiščih. Vsi smo bili postavljeni pred izziv, da smo morali določili prioritete.”

“Nimam resničnega podatka, da bi opreme kje zmanjkalo, čeprav so prihajali apeli po medijih. Kaj več pa bodo povedala poročila, ki jih pripravljamo, s poročilom bomo šli tudi na Vlado.”

Ob prvem dnevu meteorološkega poletja in prvem dnevu po uradnem koncu epidemije pravi, da smo zdaj vsi skupaj v nekem pričakovanju in lahko skupaj upamo na boljše.

“Imeli smo veliko izzivov in težav, kar bomo skušali pri ažuriranju državnega načrta tudi doreči. Velik poudarek je na ministrstvih, da sami pogledajo, kje so imeli težave, in predlagajo, da stvari dopolnimo v načrtu.”

\n\t\n

$\"Loading$ Loading ...

\n\n

Kandidata sta bila še:

Alja Horvat, ilustratorka, ki je pri 23 letih uvrščena na Forbesov prestižni seznam 30 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov, starih manj kot 30 let. Pošljite SMS z geslom VAL1 na številko 1919.
Milan Ninić, predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam in diplomirani inženir radiologije na Oddelku za onkologijo UKC Maribor, ki je s svojim dolgoletnim prostovoljnim delom za pomoč najrazličnejšim ranljivim skupinam dobil naziv naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi za leto 2019. Pošljite SMS z geslom VAL2 na številko 1919.

Za poslani SMS smo še posebej hvaležni, saj tako prispevate tudi 1 € za socialno ogrožene otroke. Vsa zbrana sredstva namreč namenjamo projektu Botrstvo v Sloveniji, ki pomaga otrokom v hudih finančnih in socialnih stiskah. Vse pomembne informacije o projektu, so zbrane tukaj. Kako seštevamo glasove, smo zapisali v pravilih glasovanja. Ime tedna postane kandidat z najvišjim seštevkom glasov poslušalcev v eter, s SMS-i in deležem glasov na spletni strani (največ 10).

","excerpt":"Prvo pokoronsko ime tedna je postal Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite ","featured-media-id":21858,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174697149","abovetitle":"","subtitle":"Prvo pokoronsko ime tedna je postal Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite ","category-text":"False","permalink":"2020/05/predstavitev-kandidatov-102/","show-start":"2020-06-01T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-01T12:30:00+02:00","audio-length":"893","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":true,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/SrekoestanpovelnikCivilnezaite4778657.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697149","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Nimam resničnega podatka, da bi opreme kje zmanjkalo, čeprav so prihajali apeli po medijih. Kaj več pa bodo povedala poročila, ki jih pripravljamo, s poročilom bomo šli tudi na Vlado.”

"},{"kind":"html","content":"

Ob prvem dnevu meteorološkega poletja in prvem dnevu po uradnem koncu epidemije pravi, da smo zdaj vsi skupaj v nekem pričakovanju in lahko skupaj upamo na boljše.

"},{"kind":"html","content":"

“Imeli smo veliko izzivov in težav, kar bomo skušali pri ažuriranju državnega načrta tudi doreči. Velik poudarek je na ministrstvih, da sami pogledajo, kje so imeli težave, in predlagajo, da stvari dopolnimo v načrtu.”

"},{"kind":"html","content":"

\n\n

"},{"kind":"html","content":"

$\"Loading$ Loading ...

"},{"kind":"html","content":""},{"kind":"html","content":"

Kandidata sta bila še:

"},{"kind":"html","content":"

Alja Horvat, ilustratorka, ki je pri 23 letih uvrščena na Forbesov prestižni seznam 30 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov, starih manj kot 30 let. Pošljite SMS z geslom VAL1 na številko 1919.
Milan Ninić, predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam in diplomirani inženir radiologije na Oddelku za onkologijo UKC Maribor, ki je s svojim dolgoletnim prostovoljnim delom za pomoč najrazličnejšim ranljivim skupinam dobil naziv naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi za leto 2019. Pošljite SMS z geslom VAL2 na številko 1919.

"},{"kind":"html","content":"

Za poslani SMS smo še posebej hvaležni, saj tako prispevate tudi 1 € za socialno ogrožene otroke. Vsa zbrana sredstva namreč namenjamo projektu Botrstvo v Sloveniji, ki pomaga otrokom v hudih finančnih in socialnih stiskah. Vse pomembne informacije o projektu, so zbrane tukaj. Kako seštevamo glasove, smo zapisali v pravilih glasovanja. Ime tedna postane kandidat z najvišjim seštevkom glasov poslušalcev v eter, s SMS-i in deležem glasov na spletni strani (največ 10).

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"178"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"129"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21858"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21858"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112459","attributes":{"wp-id":431302,"date":"2020-05-19T00:13:21+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:56+02:00","slug":"botrstvo-216","post-type":"post","title":"Konec epidemije prinaša veliko negotovosti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/botrstvo-216/","content":"

Uraden konec epidemije za vse tiste, ki so izgubili zaposlitev, zaslužek, prihodnost, ki jih čakajo položnice, krediti in velikanska negotovost, ne pomeni pomembnega olajšanja, prej nasprotno – s koncem epidemije se sprošča tudi moratorij na izvršbe, upniki bodo imeli manj potrpljenja in več vzvodov za izterjavo dolga, marsikoga čakajo nepoplačani krediti. Dva meseca in pol pa sta na družinah, ki so že v obdobju pred koronavirusom težko živele, pustila še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste Polje.

“Velika razlika je, če otrok hodi v šolo in ima subvencionirano malico, nekateri tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Zdaj pa je vse to padlo na breme staršev in so morali zagotoviti toliko obrokov vsakodnevno za svojo družino. Velika stiska je, če ne moreš iti v trgovino in kupiti, kar bi si želel.” – Monika Erjavec Bizjak

Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo po telefonu vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za spoprijemanje z različnimi stiskami.

“V tem obdobju je bilo število uporabnikov od dvakrat do trikrat večje kot lani. To kaže na to, da je bilo veliko družin, ki niso zmogle kupiti hrane in osnovnih potrebščin, ki jih potrebuješ za življenje. Sram je bil zelo prisoten, ta krivda, da saj nam še ne gre tako slabo, bomo že nekako, ampak ko imaš enkrat ob sebi otroke, takrat si ne moreš dovoliti, da bo že nekako. Moraš poskrbeti za njih, moraš zagotoviti hrano, da jim lahko s čim postrežeš.”

Šola na daljavo je nekaterim pomenila oporo, rutino, znak normalnosti, morda celo olajšanje, ker niso doživljali ustrahovanj sovrstnikov ali pritiska nenehnih ocenjevanj, drugim je bila ob spopadanju z vsemi težavami le še ena od tistih, ki jim jemlje voljo do življenja. Največja teža ukrepov pa je sedla na ramena tistih otrok, ki so imeli resnejše psihične ali učne težave že prej. Z vrnitvijo v šole bodo učitelji dobili veliko vlogo pri tem, kako bodo otroci predelali dobo korone. S posledicami, ki šele pridejo, pa se bodo najmočneje spopadali centri za socialno delo in nevladne organizacije. Te kljub svoji izjemno pomembni vlogi sploh v kriznih časih tudi same čutijo grožnje za lastno eksistenco, številni pa se bojijo tudi, da bo donatorskih sredstev občutno manj.

“Ključno je, kaj se bo zgodilo v nadaljnjem obdobju. Dva meseca in pol ni dolga doba, če se bodo zdaj ljudje ustrezno odzvali, ko se bodo otroci začeli vračati. Če se bodo našli ljudje, ki bodo znali z otroki, ki so doživeli ta manko, tudi to predelati, se z njimi pogovarjati, ovrednotiti zadeve, potem ne bo hudih posledic. Če pa bodo spet spregledani, pa je to lahko dolgoročni problem.”

Monika Erjavec Bizjak dodaja, da morajo v nevladnih organizacijah, ki skrbijo za pomoč ljudem v stiski, ostati pozitivni in verjeti, da se bodo stvari odvijale v pravo smer, saj delajo z ljudmi, ki so obupali in ne vidijo rešitve: “Če bomo obupali tudi mi, kako jim bomo potem lahko pomagali? Mi moramo biti tisti, ki dajemo moč ljudem, ker k nam pridejo po pomoč.”

Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.

Podatki za UPN

Koda namena: CHAR

Namen: BOTRSTVO

Znesek: EUR(znesek, ki ga želite darovati)

BIC banke prejemnika: LJBASI2X

IBAN: SI56 0201 2002 0297 991

Referenca: SI00

: 115

Ime in naslov: ZPM Ljubljana Moste, Proletarska 1,
1000 Ljubljana

","excerpt":"Deset tednov je na družinah, ki so že pred epidemijo koronavirusa težko živele, pustilo še drugačne posledice ","featured-media-id":21857,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/botrstvo/174697136","abovetitle":"","subtitle":"Deset tednov je na družinah, ki so že pred epidemijo koronavirusa težko živele, pustilo še drugačne posledice ","category-text":"False","permalink":"2020/05/botrstvo-216/","show-start":"2020-06-01T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-01T11:00:00+02:00","audio-length":"786","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/Konecepidemijeprinaavelikonegotovosti4778448.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697136","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Velika razlika je, če otrok hodi v šolo in ima subvencionirano malico, nekateri tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Zdaj pa je vse to padlo na breme staršev in so morali zagotoviti toliko obrokov vsakodnevno za svojo družino. Velika stiska je, če ne moreš iti v trgovino in kupiti, kar bi si želel.” – Monika Erjavec Bizjak

"},{"kind":"html","content":"

“V tem obdobju je bilo število uporabnikov od dvakrat do trikrat večje kot lani. To kaže na to, da je bilo veliko družin, ki niso zmogle kupiti hrane in osnovnih potrebščin, ki jih potrebuješ za življenje. Sram je bil zelo prisoten, ta krivda, da saj nam še ne gre tako slabo, bomo že nekako, ampak ko imaš enkrat ob sebi otroke, takrat si ne moreš dovoliti, da bo že nekako. Moraš poskrbeti za njih, moraš zagotoviti hrano, da jim lahko s čim postrežeš.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ključno je, kaj se bo zgodilo v nadaljnjem obdobju. Dva meseca in pol ni dolga doba, če se bodo zdaj ljudje ustrezno odzvali, ko se bodo otroci začeli vračati. Če se bodo našli ljudje, ki bodo znali z otroki, ki so doživeli ta manko, tudi to predelati, se z njimi pogovarjati, ovrednotiti zadeve, potem ne bo hudih posledic. Če pa bodo spet spregledani, pa je to lahko dolgoročni problem.”

"},{"kind":"html","content":"

Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.

"},{"kind":"html","content":"

Podatki za UPN

Koda namena: CHAR

Namen: BOTRSTVO

Znesek: EUR(znesek, ki ga želite darovati)

BIC banke prejemnika: LJBASI2X

IBAN: SI56 0201 2002 0297 991

Referenca: SI00

: 115

Ime in naslov: ZPM Ljubljana Moste, Proletarska 1,
1000 Ljubljana

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"12"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21857"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21857"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112498","attributes":{"wp-id":431447,"date":"2020-05-20T00:12:22+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:44+02:00","slug":"nebuloze-80","post-type":"post","title":"Pravila ali priporočila","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nebuloze-80/","content":"

Pravila so na svetu, da jih kršimo! Če to ne bi držalo, države ne bi potrebovale celih armad uslužbencev, ki vsiljujejo spoštovanje neštetih pravil. Ker vsi kdaj pa kdaj pravila prekršimo, potrebujemo policistke, dacarje, darsovce, redarje, inšpektorje in detektorje. In ker na svetu od izgona iz raja obstaja vsak dan kup kršitev in neupoštevanja, Nebuloze na Valu 202 verjamejo, da ima vsak izmed nas nabor pravil, ki jih preprosto krši. In seveda razlogov za neupoštevanje teh. Če bi morali izbrati eno pravilo, ki se vam zdi res butasto in ga zavestno večkrat ne upoštevate, katero bi izbrali? In zakaj?

\n
Z odpovedjo epidemije se vračajo klasične #Nebuloze na @Val202 ! Ker so taki časi, jih posvečamo pravilom: Če bi si morali izbrati eno pravilo, na katerega se res požvižgate, bi izbrali? In zakaj?
\n
— Miha Šalehar (@toplovodar) June 2, 2020

\n
Rdečo ponoči, na kolesu ali peš, ko ni nikjer nikogar… potem pa se prikaže policija :))
\n
— Marko Skok (@MarkoSkok89) June 2, 2020

\n
Redno kolesom en del poti po napacni strani ceste, ker bi sicer mogla ful velik krog narest (se pa vsem uvidevno umikam, saj so oni na pravi strani)…no pa s kolesom tut cez rdeco, ko ni zive duse. Se mi pa zdijo to take mini-krsitve, da ne vem ce so vredne omembe :)
\n
— chmetizza (@chmetizza) June 2, 2020

","excerpt":"Kaj so pravila? Zakaj obstajajo ? Ali jih je treba upoštevati? Kakšni ljudje ne upoštevajo pravil? ","featured-media-id":21872,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nebuloze/174697369","abovetitle":"","subtitle":"Kaj so pravila? Zakaj obstajajo ? Ali jih je treba upoštevati? Kakšni ljudje ne upoštevajo pravil? ","category-text":"False","permalink":"2020/05/nebuloze-80/","show-start":"2020-06-02T08:00:00+02:00","show-end":"2020-06-02T08:30:00+02:00","audio-length":"813","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/Neupotevanapravila4779659_1.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697369","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
Z odpovedjo epidemije se vračajo klasične #Nebuloze na @Val202 ! Ker so taki časi, jih posvečamo pravilom: Če bi si morali izbrati eno pravilo, na katerega se res požvižgate, bi izbrali? In zakaj?
\n
— Miha Šalehar (@toplovodar) June 2, 2020

"},{"kind":"html","content":"

\n
Rdečo ponoči, na kolesu ali peš, ko ni nikjer nikogar… potem pa se prikaže policija :))
\n
— Marko Skok (@MarkoSkok89) June 2, 2020

"},{"kind":"html","content":"

\n
Redno kolesom en del poti po napacni strani ceste, ker bi sicer mogla ful velik krog narest (se pa vsem uvidevno umikam, saj so oni na pravi strani)…no pa s kolesom tut cez rdeco, ko ni zive duse. Se mi pa zdijo to take mini-krsitve, da ne vem ce so vredne omembe :)
\n
— chmetizza (@chmetizza) June 2, 2020

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"74"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"100"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21872"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21872"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112500","attributes":{"wp-id":431449,"date":"2020-05-20T00:12:39+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:42+02:00","slug":"forum-69-77","post-type":"post","title":"Povej mi, s katerim bankovcem plačuješ in povem ti, kdo si","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/forum-69-77/","content":"","excerpt":"Kako postopati, ko prijatelj iz nepojasnjenih razlogov preneha tarnati, da je ves čas brez denarja, ob tem pa kupi še novo sedežno garnituro?","featured-media-id":2433,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/forum-69/174697395","abovetitle":"","subtitle":"Kako postopati, ko prijatelj iz nepojasnjenih razlogov preneha tarnati, da je ves čas brez denarja, ob tem pa kupi še novo sedežno garnituro?","category-text":"False","permalink":"2020/05/forum-69-77/","show-start":"2020-06-02T08:45:00+02:00","show-end":"2020-06-02T09:15:00+02:00","audio-length":"430","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/Povejmiskaterimbankovcemplaujeinpovemtikdosi4779811.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697395","embed":"","content-parsed":[]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"153"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"100"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"2433"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/2433"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112506","attributes":{"wp-id":431455,"date":"2020-05-20T00:13:17+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:35+02:00","slug":"poslovno-gospodarske-teme-31","post-type":"post","title":"ABC skladov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/poslovno-gospodarske-teme-31/","content":"

Naša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti.

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.

","excerpt":"Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložb","featured-media-id":21875,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174697398","abovetitle":"","subtitle":"Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložb","category-text":"False","permalink":"2020/05/poslovno-gospodarske-teme-31/","show-start":"2020-06-02T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-02T11:30:00+02:00","audio-length":"1550","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/TeajnicaS03E05ABCobveznic4779900.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697398","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"181"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"129"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21875"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21875"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112512","attributes":{"wp-id":431461,"date":"2020-05-20T00:13:52+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:33+02:00","slug":"kulturnice-592","post-type":"post","title":"Smeh skrivamo pred občinstvom","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-592/","content":"

Ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov. Na snemanju filma Hvala za Sunderland je nastala ta, kako je Gregorja Bakovića vozil v samokolnici.

“Tam okoli Idrije smo snemali in tam, tam so grape. Mislim, da sem ga moral iz Kovačevega rovta po strmi cesti peljati v Idrijo v zdravstveni dom. Mislil sem, da bomo to naredili enkrat, dvakrat, ne vem, ali ni bilo sedemkrat, osemkrat, lahko tudi devetkrat. On je sedel v karjoli, jaz sem ga moral pa dobro vleči. Meni takrat ni bilo kaj dosti do smeha.”

","excerpt":" Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal","featured-media-id":21877,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174697417","abovetitle":"","subtitle":" Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturnice-592/","show-start":"2020-06-02T14:00:00+02:00","show-end":"2020-06-02T14:20:00+02:00","audio-length":"447","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/VdrugivlogiJernejKuntner4780147.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697417","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Tam okoli Idrije smo snemali in tam, tam so grape. Mislim, da sem ga moral iz Kovačevega rovta po strmi cesti peljati v Idrijo v zdravstveni dom. Mislil sem, da bomo to naredili enkrat, dvakrat, ne vem, ali ni bilo sedemkrat, osemkrat, lahko tudi devetkrat. On je sedel v karjoli, jaz sem ga moral pa dobro vleči. Meni takrat ni bilo kaj dosti do smeha.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21877"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21877"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112518","attributes":{"wp-id":431467,"date":"2020-05-20T00:14:28+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:29+02:00","slug":"zapisi-iz-mocvirja-229","post-type":"post","title":"Čakajoč na Avstrijca","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/zapisi-iz-mocvirja-229/","content":"

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize.

Govorili bomo o “Avstro”, če že o “Ogrski” govorijo vsi drugi.

Avstrija noče odpreti meje s Slovenijo. Še več; na mejo so poslali vojsko in prekršili cel kup evropskih in splošno civilizacijskih norm in so se – po stari avstrijski navadi – na vse proteste požvižgali.

Ker Avstrijci pač radi pokažejo Slovencem, da so Avstrijci, kot po drugi strani Nemci radi pokažejo Avstrijcem, da so Avstrijci. In v tej godlji nacionalnih stereotipov, cepljenih na geopolitične frustracije iz devetnajstega stoletja, Avstrijci ne morejo k nam.

Avstrijci so obsojeni na Avstrijo, kar sicer ni najslabše, kar se ti lahko zgodi. Od tujine imajo sicer na izbiro Švico, ki je druga Avstrija, in Nemčijo, ki je prva Avstrija. Avstrijci lahko gredo tudi na vzhod imperija, se pravi v Prago, Bratislavo in Budimpešto. Le na Kranjsko ne morejo in človek se vpraša, če so res tako hudo zamerili tisto lipo …

Za temi odprtimi avstrijskimi mejami in eno zaprto pa se skriva težava. Kljub vsemu redu, ki vlada v alpskem prostoru, kljub begonijam, ki bruhajo čez balkone, in kljub mlačnemu pivu Srednje Evrope in depresivni ravnini Panonije ti alpski vladarji, ti rekorderji BDP-jevske statistike ne premorejo tako preproste stvari, kot je slana voda. Nimajo morja … Svet je tako umerjen, da ko zmanjka cinizma zgodovini, stopi na prizorišče geografija in njen obešenjaški humor.

Toda Avstrijci si želijo morja. Zato bi radi prišli v Slovenijo, pa potem naprej na Hrvaško; malo bi se namakali in malo bi si popravili holesterol z japonskimi brancini na gradelah.

Slovenci smo zaradi še vedno zaprte meje ogorčeni, ker so Avstrijci tudi za naš turizem pomembni gostje; je pa to ogorčenje lažje preživeti z bonom v roki, ki na simbolni ravni počne isto kot avstrijska zaprta meja. Obsoja nas na Slovenijo.

Ves ta grozovito dolg uvod je bil potreben, da pridemo do bistva današnjega izvajanja. Ker verjamemo, da imajo na zunanjem ministrstvu ogromno dela in da so kadrovsko podhranjeni, – saj se uradniki bolj kot z zunanjo ukvarjajo z notranjo politiko na zunanji način – je prav, da zunanjemu ministrstvu priskočimo na pomoč zunanji izvajalci.

Tako predlagamo ministrstvu, vsaj po našem mnenju imeniten ukrep, ki bi Avstrijce naučil kozjih molitvic. Namreč; če oni nočejo odpreti avstrijsko-slovenske meje, jim vrnimo z enako mero in zaprimo slovensko-avstrijsko mejo. Meje smo po virusni krizi tako ali tako odprli rekordno hitro, kar nas je spravilo na svetovne naslovnice; izjemoma ne v negativni konotaciji in nič hudega ne bo, če naše ministrstvo izjavi, da smo se prenaglili in da je potrebno slovensko-avstrijsko mejo zapreti.

Morda se zdi komu tak ukrep smešen in radijsko naiven, ampak ni tako zelo preprosto. Vsak dan slovensko-avstrijsko mejo prečka armada slovenskih dnevnih migrantov. Pokrajine ob Muri, Dravi in zgornji Savi vsako jutro zapusti nekje med 15 in 20 tisoč delavci, odvisno od letnega časa. Migrantski delavci in njihove usode sicer niso v fokusu ljubljanocentristične slovenske politike, zato je njihov status že desetletja neurejen. Ker navsezadnje gre za slovensko podeželje in za sever ter vzhod, ki sta dobra le enkrat letno med obiskom vladne ekipe.

Kakorkoli; med krizo, ko so bile avstrijske meje nepredušno zaprte, so bile za migrantske delavce odprte. Seveda za tiste, katerih tovarne ali dejavnosti so obratovale. Avstrijske oblasti niso niti za trenutek oklevale, ko je bilo treba omogočiti slovenskim delavcem prehod v Avstrijo, pa čeprav sredi najhujše epidemije. In če porečete, kako se Avstrijci ne bodo ravno gospodarsko zlomili, če jim zmanjka nekaj tisoč pregovorno pridnih slovenskih rok, imamo za vas še eno presenečenje.

Res bi bil učinek na avstrijsko industrijo, gostinstvo in obrt v primeru slovenskega zaprtja meje precejšen, ampak eno največjih evropskih blagostanj bi najbrž zmoglo tudi brez slovenskih dnevnih migrantov. Obstaja pa skupina oziroma poklic, katerega blokada bi Avstrijo spravila na kolena. Ko se te dni naši zdravstveni strategi čohajo po glavah, kje so vse te medicinske sestre, ki jih izšolamo, in ko naši politiki grmijo, da moramo za drugi val kadrovsko okrepiti zdravstveni sistem, vam izdamo skrivnost … Domovi za ostarele, bolnišnice in mnoge družine v avstrijskih pokrajinah, ki mejijo na Prekmurje, Štajersko, Koroško in Gorenjsko, so odvisne od slovenskih zdravstvenih delavcev. Gre za medicinske sestre, negovalke, tudi za zdravnike in ostalo zdravstveno osebje … Naš zunanji minister nima nobenega orožja, kako avstrijskemu premierju izbrisati njegov hudomušni nasmešek, razen tega, da prepreči našemu zdravstvenemu osebju, da se vsak dan odpelje na dnino v Avstrijo. Ni večje stiske, kot so nemočni in bolni brez oskrbe in ostaja vprašanje, če je avstrijski sistem dolgotrajne oskrbe – vsaj v obmejnih regijah – brez slovenskega zdravstvenega osebja vzdržen …

Na kratko; glede na to, da Anže zelo rad piše, bi moral poslati Kurzu depešo: “Vi nam turiste, mi vam medicinske sestre …” Seveda bi šlo za izsiljevanje, ampak če hočemo postati enakovreden partner v mednarodnih ali pa vsaj v medsosedskih odnosih, bi najbrž morali nehati s politiko nastavljanja drugega lica.

","excerpt":"O prvem delu imena nekdanje dvojne monarhije, avstro, ker o ogrskem govorijo že vsi drugi","featured-media-id":21876,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174697414","abovetitle":"","subtitle":"O prvem delu imena nekdanje dvojne monarhije, avstro, ker o ogrskem govorijo že vsi drugi","category-text":"False","permalink":"2020/05/zapisi-iz-mocvirja-229/","show-start":"2020-06-02T16:45:00+02:00","show-end":"2020-06-02T17:30:00+02:00","audio-length":"485","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/akajonaAvstrijca4780114.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697414","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Govorili bomo o “Avstro”, če že o “Ogrski” govorijo vsi drugi.

"},{"kind":"html","content":"

Toda Avstrijci si želijo morja. Zato bi radi prišli v Slovenijo, pa potem naprej na Hrvaško; malo bi se namakali in malo bi si popravili holesterol z japonskimi brancini na gradelah.

"},{"kind":"html","content":"

Ves ta grozovito dolg uvod je bil potreben, da pridemo do bistva današnjega izvajanja. Ker verjamemo, da imajo na zunanjem ministrstvu ogromno dela in da so kadrovsko podhranjeni, – saj se uradniki bolj kot z zunanjo ukvarjajo z notranjo politiko na zunanji način – je prav, da zunanjemu ministrstvu priskočimo na pomoč zunanji izvajalci.

"},{"kind":"html","content":"

Na kratko; glede na to, da Anže zelo rad piše, bi moral poslati Kurzu depešo: “Vi nam turiste, mi vam medicinske sestre …” Seveda bi šlo za izsiljevanje, ampak če hočemo postati enakovreden partner v mednarodnih ali pa vsaj v medsosedskih odnosih, bi najbrž morali nehati s politiko nastavljanja drugega lica.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"148"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"85"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21876"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21876"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113125","attributes":{"wp-id":433090,"date":"2020-06-01T10:05:58+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:50+02:00","slug":"lumberjack","post-type":"post","title":"Lumberjack","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/lumberjack/","content":"

","excerpt":"Prvi junijski Koncert doma prinaša mlade rockerje Lumberjack, ki so nekaj pesmi zaigrali v živo prvič!","featured-media-id":21856,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/jutranji-koncert-pri-andreju/174697228","abovetitle":"","subtitle":"Prvi junijski Koncert doma prinaša mlade rockerje Lumberjack, ki so nekaj pesmi zaigrali v živo prvič!","category-text":"False","permalink":"2020/06/lumberjack/","show-start":"2020-06-01T16:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"2309","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/KoncertdomaLumberjack4779203.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697228","embed":"https://www.facebook.com/Val202/videos/317571839241791/","content-parsed":[{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"195"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"163"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21856"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21856"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113127","attributes":{"wp-id":433143,"date":"2020-06-01T20:16:37+02:00","modified":"2020-06-02T13:00:14+02:00","slug":"janez-kocijancic-1941-2020","post-type":"post","title":"Janez Kocijančič (1941–2020)","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/janez-kocijancic-1941-2020/","content":"

Janez Kocijančič je bil pred kratkim gost podkasta Adria4Ever. Kar enajst let je vodil letalsko družbo Inex Adria Aviopromet, s katero je bila tesno povezana tudi Adria Airways.

Bil je tudi osrednja osebnost slovenskega športa po osamosvojitvi, saj je med letoma 1991 in 2014 predsedoval Olimpijskemu komiteju Slovenije, od leta 2005 je bil član izvršilnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev, leta 2017 je bil soglasno izvoljen na mesto predsednika te organizacije. S športom se je srečeval že v Jugoslaviji, saj je bil med letoma 1974 in 1984 predsednik Smučarske zveze Slovenije, od 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije.

“Slovenija je imela poseben položaj, bila je najbolj industrijski, najbolj zahodni del države, to so bila leta velikih ambicij … Ni bila le Adria, bilo je veliko projektov, urejali smo odnose s svetom, odpirali meje, to je bilo ustvarjalno, stimulativno obdobje …”

Janez Kocijančič je bil star 78 let.

","excerpt":"Bil je osrednja osebnost slovenskega športa po osamosvojitvi, nekdanji politik in gospodarstvenik","featured-media-id":21868,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/adria4ever/174670553","abovetitle":"","subtitle":"Bil je osrednja osebnost slovenskega športa po osamosvojitvi, nekdanji politik in gospodarstvenik","category-text":"False","permalink":"2020/06/janez-kocijancic-1941-2020/","show-start":"2020-06-01T06:00:00+02:00","show-end":"2020-06-01T07:00:00+02:00","audio-length":"1509","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/08/Adriajevtemtrenutkumojaboleina4629842.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174670553","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Janez Kocijančič je bil pred kratkim gost podkasta Adria4Ever. Kar enajst let je vodil letalsko družbo Inex Adria Aviopromet, s katero je bila tesno povezana tudi Adria Airways.

"},{"kind":"html","content":"

“Slovenija je imela poseben položaj, bila je najbolj industrijski, najbolj zahodni del države, to so bila leta velikih ambicij … Ni bila le Adria, bilo je veliko projektov, urejali smo odnose s svetom, odpirali meje, to je bilo ustvarjalno, stimulativno obdobje …”

"},{"kind":"html","content":"

Janez Kocijančič je bil star 78 let.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"157"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21868"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21868"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113128","attributes":{"wp-id":431458,"date":"2020-05-20T00:13:35+02:00","modified":"2020-06-02T19:25:54+02:00","slug":"vroci-mikrofon-216","post-type":"post","title":"Šmarje pri Jelšah: Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vroci-mikrofon-216/","content":"

Šmarja pri Jelšah, občine na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci, se je v zadnjih mesecih oprijel vzdevek slovenski Vuhan. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega.

Eno prvih žarišč okužbe s koronavirusom je nastalo na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, kjer so odlok o začasnem zaprtju s strani pristojnega ministrstva prejeli 12. marca, šolo pa so na lastno pest župana Matije Čakša zaprli že dan prej: “Na šoli je tisoč otrok, predstavljajte si kalvarijo, če bi se ministrstvo odločilo zapreti šolo ob 10. ali 11. uri dopoldne. Kako bi potem otroke varno spravili domov?”

V naslednjih desetih dneh je bilo uradno potrjenih šestindvajset okužb, ob čemer so v zdravstvenem domu v kraju prejeli skoraj petsto klicev ljudi, številni so opažali katerega od simptomov koronavirusne okužbe. Toda o skupnem številu okuženih v Šmarju se lahko po besedah župana le ugiba, saj v kraju niso izvajali širokega testiranja ljudi.

Svojo izkušnjo soočanja s koronavirusno okužbo je z javnostjo delila družina občanke Monike. Z virusom sta se okužila njena otroka, 11- in 13-letnik. Kot je opisala, so živeli normalno družinsko življenje s poostrenimi higienskimi ukrepi. “Stigme nismo doživljali, čeprav smo se javno izpostavili. Pri vsem skupaj je bil najbolj kočljivi del zgodbe, kako stvari razložiti otrokom.”

“Ogromno smo poslušali o tem virusu, smejali smo se statistikam in mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Vse skupaj se je zdelo nekako daleč. Potem pa je bilo to kar naenkrat pri nas doma. Mož, ki je zaposlen v zdravstvu, je otrokoma zelo mirno razložil, da otroci nimajo težav s prebolevanjem, da bomo spoštovali pravila in da se bomo imeli fino, ker bomo končno skupaj doma, saj moramo biti v štirinajstdnevni karanteni.” – Monika iz Šmarja pri Jelšah

Kalvarija v domu upokojencev

Skupno so v Šmarju pri Jelšah potrdili 174 primerov okužb z novim koronavirusom. Občina se je s tem zavihtela na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Ljubljano. Umrlo je 38 ljudi, skoraj vsaka tretja žrtev v Sloveniji je bila torej iz Šmarja, kjer se je epidemija najsmrtonosneje širila po domu upokojencev. Tam so prvo okužbo ugotovili 17. marca, šlo je za zaposleno, dan pozneje je bila okužba odkrita pri šestih stanovalcih.

Ključen vzrok za tako bliskovito širjenje virusa po ustanovi se je po besedah direktorice Gordane Drimel zgodil na samem začetku. “Virus je v hišo vstopil, preden smo se tega zavedali. Prva zaposlena je bila brez simptomov. Postalo nam je jasno, da je verjetnost širjenja virusa zelo velika.” Od 191 stanovalcev na začetu epidemije jih je zbolelo 124, 86 jih je ozdravelo, 38 preminulo, od tega 23 v domu in 15 v bolnišnici. “Zgodilo se je zelo hitro. Čeprav smo bili pripravljeni, si niti v sanjah nismo znali predstavljati, da bo tako hudo.”

“Občutek bližine, ko držiš svojca za roko, mu nekaj pripoveduješ, tega je manjkalo. Spraševal sem se, kaj si misli, ali razume to, kaj se je zgodilo, da tako dolgo ne moremo do nje.” – Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan in direktor knjižnice, ima v domu mamo

Po besedah predstojnice območne enote NIJZ v Celju in vodje delovne skupine za nalezljive bolezni v celjski regiji prim. Alenke Trop Skaza je bilo treba dom upokojencev v Šmarju po izbruhu okužb temeljito dezinficirati in preurediti. Zasnovali so posebne cone za bolnike s covidom 19, tvegane stike in tiste stanovalce, ki so bili brez okužbe, postavili zunanje kontejnerje za preoblačenje zaposlenih ter uredili ločena dvigala in urejanje obrokov. Trop Skaza je po pričevanjih opisala tudi nekaj trpkih zgodb iz obdobja, ko so morali dom temeljito reorganizirati: Nekatere krhke stanovalce doma so morali seliti kar v rjuhah. Selitev s posteljami ni bila mogoča, saj te niso bile prenosljive iz nadstropja v nadstropje. Da so vzpostavili sterilne razmere, so morali v nekaterih sobah potrgati tudi zavese in odstraniti osebne predmete. Dom se je tako prelevil v brezoblično cono, kar je starejšim stanovalcem, ki so navajeni na toplino doma, predstavljalo veliko breme.

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

Ker je občina razvejana, okolje ruralno, okužb pa je bilo iz dneva v dan več, so potrebovali izdatno pomoč prostovoljcev. Zanje je skrbela lokalna civilna zaščita.

“Akcijo smo začeli prek družbenih omrežij. Že v prvih dneh so začele deževati ponudbe, da če potrebujemo pomoč, naj jih kontaktiramo. Odzvalo se je več kot sto ljudi, dejavnih pa jih je bilo od petnajst do dvajset, odvisno glede na potrebe.” – Borut Lorger, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah

V Šmarju se zdaj življenje vrača v normalne tirnice. Glavna prometnica skozi kraj je spet polna pločevine, trgovine, bari, frizerji so odprti, šolarji se vračajo v šolske klopi. Oddahnil si je tudi ravnatelj osnovne šole v Šmarju Mitja Šket. Čez noč ustvariti informacijsko podporo za virtualno šolo v pretežno podeželskem okolju se je po njegovih besedah izkazalo za težak izziv. Čeprav so na šoli dobro preskrbljeni z najsodobnejšo tehnologijo, pa so razmere doma pri številnih zelo slabe. Marsikdo od učencev je potreboval dodatno tehnološko pomoč, tako je ravnatelj s svojo najožjo ekipo kar sam poskrbel, da je prišla v prave roke in nekaterim učence osebno dostavil potrebno opremo.

V prihajajočih dneh bo veliko priložnosti tudi za refleksijo po prestani epidemiji. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš opozarja, da je strah tisti, ki nadvlada dejanja ljudi: “Vsak človek, ki pride v tak položaj, se odzove po svoje in pri tem je najlažje s prstom pokazati na druge.” Ob tem je opozoril na spornost obtoževanja in stigmatizacije okuženih. Kot je poudaril, tako množičen izbruh okužb v občini zagotovo ni krivda le prvookužene osebe.

Zadnji meseci so sicer v Šmarje prinesli tudi pozitivne stvari in ena takšnih je posebna Facebook skupina Šmarski Argo, ki je namenjena ohranjanju in negovanju pristnega šmarskega narečja. V dobrem mesecu se je skupini pridružilo že več kot 3000 članov, predvsem pripadnikov mlajših generacij, ki raziskujejo stoletja staro šmarsko govorico, ki se je prek starejših generacij prenesla na mlajše.

“Šmarščino bi definiral kot nekaj unikatnega, že znotraj same občine se razlikuje od vasi do vasi. Gre pa za precej grobo govorico, ljudje ne leporečijo, veliko besed se pove na šarf.” – Jani Čakš, Šmarčan in eden izmed soustanoviteljev skupine Šmarski Argo

\"\" — \nDom za starejše občane Šmarje pri Jelšah Foto: Val 202

\"\" — \nSveti Rok nad Šmarjem pri JelšahFoto: Val 202

\"\" — \nGordana Drimel in Suzana Verhovšek iz Doma upokojencev ŠmarjeFoto: Val 202

\"\" — \nRavnatelj OŠ Šmarje Mitja ŠketFoto: Val 202

\n\n

","excerpt":"O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja","featured-media-id":21870,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174697433","abovetitle":"","subtitle":"O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja","category-text":"False","permalink":"2020/05/vroci-mikrofon-216/","show-start":"2020-06-02T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-02T12:30:00+02:00","audio-length":"2184","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/Nitivsanjahsinismopredstavljalidabotakohudo4780210.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697433","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ogromno smo poslušali o tem virusu, smejali smo se statistikam in mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Vse skupaj se je zdelo nekako daleč. Potem pa je bilo to kar naenkrat pri nas doma. Mož, ki je zaposlen v zdravstvu, je otrokoma zelo mirno razložil, da otroci nimajo težav s prebolevanjem, da bomo spoštovali pravila in da se bomo imeli fino, ker bomo končno skupaj doma, saj moramo biti v štirinajstdnevni karanteni.” – Monika iz Šmarja pri Jelšah

"},{"kind":"html","content":"

Kalvarija v domu upokojencev

"},{"kind":"html","content":"

“Občutek bližine, ko držiš svojca za roko, mu nekaj pripoveduješ, tega je manjkalo. Spraševal sem se, kaj si misli, ali razume to, kaj se je zgodilo, da tako dolgo ne moremo do nje.” – Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan in direktor knjižnice, ima v domu mamo

"},{"kind":"html","content":"

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

"},{"kind":"html","content":"

Ker je občina razvejana, okolje ruralno, okužb pa je bilo iz dneva v dan več, so potrebovali izdatno pomoč prostovoljcev. Zanje je skrbela lokalna civilna zaščita.

"},{"kind":"html","content":"

“Akcijo smo začeli prek družbenih omrežij. Že v prvih dneh so začele deževati ponudbe, da če potrebujemo pomoč, naj jih kontaktiramo. Odzvalo se je več kot sto ljudi, dejavnih pa jih je bilo od petnajst do dvajset, odvisno glede na potrebe.” – Borut Lorger, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah

"},{"kind":"html","content":"

“Šmarščino bi definiral kot nekaj unikatnega, že znotraj same občine se razlikuje od vasi do vasi. Gre pa za precej grobo govorico, ljudje ne leporečijo, veliko besed se pove na šarf.” – Jani Čakš, Šmarčan in eden izmed soustanoviteljev skupine Šmarski Argo

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nDom za starejše občane Šmarje pri Jelšah Foto: Val 202

\"\" — \nSveti Rok nad Šmarjem pri JelšahFoto: Val 202

\"\" — \nGordana Drimel in Suzana Verhovšek iz Doma upokojencev ŠmarjeFoto: Val 202

\"\" — \nRavnatelj OŠ Šmarje Mitja ŠketFoto: Val 202

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21870"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21870"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113175","attributes":{"wp-id":433222,"date":"2020-06-02T10:45:53+02:00","modified":"2020-06-02T10:45:53+02:00","slug":"s01e19-robi-kranjec-kralj-smucarskih-poletov","post-type":"post","title":"S01E19: Robi Kranjec, kralj smučarskih poletov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/s01e19-robi-kranjec-kralj-smucarskih-poletov/","content":"

Letenje na smučeh. Sen generacij športnih zanesenjakov. Od Planice 1972 do Vikersunda 2012, ko je svetovni prvak prvič postal slovenski skakalec.

Robi Kranjec je svoj talent in občutek za let izkoristil v pravem trenutku in v formuli 1 smučarskih skokov pokoril konkurenco. Na začetku kariere si je nadel kolajno olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, svoj vrhunec pa dočakal desetletje za tem v norveških fjordih.

S čim je navduševal neformalni vodja tedanje reprezentance? Kako je zaznamoval obdobje med obema slovenskima dobitnikoma velikih kristalnih globusov? Kako je izstopal in zakaj takšna strast do letenja na smučeh? Z Matejem Hrastarjem v radijskem časovnem stroju klepetava o Robiju Kranjcu, skakalcu, ki ima največ poletov prek dvesto metrov, skakalcu z dvema malima kristalnima globusoma in iskrico, ki je še pred največjimi uspehi Petra Prevca znova zanetila slovensko skakalno evforijo.

","excerpt":"V Vikersundu leta 2012 postane svetovni prvak","featured-media-id":21873,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vrnitev-v-prihodnost/174697407","abovetitle":"","subtitle":"V Vikersundu leta 2012 postane svetovni prvak","category-text":"False","permalink":"2020/06/s01e19-robi-kranjec-kralj-smucarskih-poletov/","show-start":"2020-06-02T09:09:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"2927","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/S01E19RobiKranjeckraljsmuarskihpoletov4779992.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697407","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Letenje na smučeh. Sen generacij športnih zanesenjakov. Od Planice 1972 do Vikersunda 2012, ko je svetovni prvak prvič postal slovenski skakalec.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"197"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"157"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21873"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21873"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113176","attributes":{"wp-id":433299,"date":"2020-06-02T15:38:41+02:00","modified":"2020-06-03T04:11:31+02:00","slug":"slovenija-je-dezela-podnapisov","post-type":"post","title":"Slovenija je dežela podnapisov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/slovenija-je-dezela-podnapisov/","content":"

Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.

“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb

Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.

Kako se vklopijo zvočni podnapisi?

V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.

Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.

","excerpt":"Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne","featured-media-id":21590,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174697492","abovetitle":"","subtitle":"Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne","category-text":"False","permalink":"2020/06/slovenija-je-dezela-podnapisov/","show-start":"2020-06-02T14:45:00+02:00","show-end":"2020-06-02T15:00:00+02:00","audio-length":"632","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/MatejaVodebvodjaSlubezadostopnostprogramovRTV4781443.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697492","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb

"},{"kind":"html","content":"

Kako se vklopijo zvočni podnapisi?

"},{"kind":"html","content":"

Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"139"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21590"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21590"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":1}}}

Glasuj za ime tedna

Kandidata sta bila še:

Glasuj za ime tedna

Kandidata sta bila še:

Podatki za UPN

Podatki za UPN

Kalvarija v domu upokojencev

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

Kalvarija v domu upokojencev

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina