Val 202

Antikviz Zajci

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o kitajskem koledarju, pravzaprav horoskopu, po katerem je del sveta nedavno stopil v leto zajca.

Jezikanje Laura Homs: Kavč poliglotka

Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."

Globalna vas Pred 20 leti so bile tu samo plaže in slamnate hiške

Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit.

Jutro 202 Eurosonic 2023, največji zimski glasbeni festival v Evropi

V mestu Groningen se ob začetku leta tradicionalno odvije največji zimski glasbeni festival v Evropi. V štirih festivalskih dneh je Eurosonic ponudil več kot 300 koncertov, na konferenčnem delu pa vpogled v to, kam in kako se vrti kolesje glasbene industrije. Na severu Nizozemske so nastopili tudi trije slovenski izvajalci, v reportaži se po festivalu sprehodimo z njihovo pomočjo.

Jutro 202 Tehnologije, ki izginjajo: Tamagoči

Maruša in Tina se v zimski seriji jutranjih oddaj spominjata tehnologij, ki izginjajo.

Antikviz Sneg

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat tednu primerna tema o januarskem pojavu, ki nas pogosto preseneti. Ali pa tudi ne.

Jezikanje Semiotika?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.

Globalna vas Po petih mesecih šotora je tudi spanje v malem avtu luksuz

Popotnika Nena Tomelj Bobnar in Blaž Levičnik sta se aprila lani odpravila na t. i. Pacifiško pot. Prehoditi sta nameravala približno 4.000-kilometrsko traso po zahodni obali Združenih držav Amerike, ki vodi od ameriške meje z Mehiko na jugu do Kanade na severu. Pot sta morala predčasno zaključiti, saj jima je pot pred mejo z Oregonom prekrižal obsežen gozdni požar.

Jutro 202 Kviz: Kako dobro poznate sedemdeseta?

Rdeča nit kviza je glasba iz 70-ih let prejšnjega stoletja! Pravila so preprosta: mi vrtimo posnetke, vaša naloga pa je, da čim prej ugotovite naslov skladbe!

Jutro 202 Tehnologije, ki izginjajo: Telefonske informacije 981

Maruša in Tina se v zimski seriji jutranjih oddaj spominjata tehnologij, ki izginjajo. V prvi epizodi spoznamo telefonske informacije, ki so na številki 981 v devetdesetih nadomeščale današnje "guglanje". Uporabnikom so bili na voljo baza telefonskih številk, splošne informacije, vozni redi avtobusov, kinospored, koledar prireditev in nemalokrat tudi budilka ali rešitev šolske domače naloge.

Antikviz Bosna in Hercegovina

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat peterica zanimivosti o Bosni in Hercegovini.

Športna zgodba Nordijski smučarji

še 23 dni nas loči do največjega zimskega športnega dogodka v Sloveniji. Pred svetovnim prvenstvom v Planici ugotavljamo, kakšno pot si utria slovenska nordijska reprezentanca.

Športna zgodba Smučarski poleti

Prvi poleti v letošnji sezoni svetovnega pokala smučarskih skakalcev so na Kulmu. Vtise s prizorišča ujamete v jutranji športni razglednici.

Športna zgodba Tenis Avstralija

Teniške igralke in igralci v Melbournu zaključujejo prvi letošnji grand slam. Zanimivosti ob turnirju v Avstraliji ujamete v jutranji športni zgodbi.

Športna zgodba Alpsko smučanje

Nočna spektakla v Schladmingu in rekord Michaele Shiffrin so zaznamovali tekme alpskih smučark in smučarjev sredi tega tedna. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.

Šport 202 Cepelin SP23 E06: Prvenstvo vrnilo optimizem

Slovenija ni presegla uvrstitve s prejšnjega svetovnega prvenstva, je pa pustila precej boljši vtis kot pred dvema letoma. V Cepelinu lahko slišite, zakaj. Boljšega vzdušja ni zaznati le v športni javnosti, ampak tudi v reprezentanci. Strokovni štab je pozornost namenjal malenkostim, hierarhija se ni porušila, dodeljene vloge so igralci upoštevali, igra je imela rep in glavo. Tako meni tudi gost Sašo Prapotnik, selektor slovenske mladinske reprezentance, ki razmišlja tudi o prihodnosti slovenskega rokometa. Ob nastopih najboljšega slovenskega strelca na prvenstvu in drugega najboljšega strelca lige prvakov v tej sezoni Aleksa Vlaha lahko motivacijo črpajo mladi rokometaši, ki se prebijajo v člansko reprezentanco. Prapotnik pravi, da ni treba vreči puške v koruzo, če do prebliska ne pride v najstniških letih, Vlah je namreč zablestel pri svojih petindvajsetih. Prapotnik se v rokometnem podkastu Vala 202 pridruži radijski trojici, reporterjema na Poljskem Urošu Volku in Marku Pangercu ter voditelju Klemnu Verliču.

Športna zgodba Rokomet

Slovenski rokometaši so odigrali še zadnjo tekmo drugega dela svetovnega prvenstva. Športno razglednico iz Krakova pošilja radijska ekipa na terenu.

Športna zgodba Nordijsko smučanje

Mesec dni pred začetkom svetovnega nordijskega prvenstva v Planici v jutranji športni zgodbi preverimo, kako vrhunec sezone pričakujejo slovenski tekmovalci.

Šport 202 Cepelin EP23 E05: Se splača igrati brez vratarja?

Konec je sanj o četrtfinalu, a slovenska rokometna reprezentanca bo na Poljskem odigrala še eno odločilno tekmo. Nedeljski dvoboj s Črno goro ni pomemben le v boju za olimpijske kvalifikacije, gost podkasta Cepelin, nekdanji reprezentant in nekoč tudi član strokovnega štaba izbrane vrste Gregor Cvijić trdi, da je za ekipo in dober moštveni duh ključno, da z zmago konča prvenstvo. Ljubljančan pravi, da je Slovenija pustila dober vtis na Poljskem, to pa mora proti Črni gori potrditi. Slišite lahko tudi debato o tem, kaj je bilo odločilno v dvoboju s Španijo, ali se splača igrati brez vratarja ob igralcu manj in tudi kakšna je prihodnost slovenskega rokometa? Je lahko rokometna javnost optimistična ali zaskrbljena? Pred 15, 20 leti so v rokometu, tako kot v košarki in odbojki, iskali zelo visoke, robustne igralce, toda trendi so se spremenili. Igra je vse hitrejša, eksplozivnost in hitrost pa sta zato zdaj pogosto pomembnejši kot centimetri. Gregor Cvijić se je v Cepelinu pridružil reporterju Vala 202 na Poljskem Urošu Volku in voditelju podkasta Klemnu Verliču.

Športna zgodba Rokomet

Slovenski rokometaši so proti Španiji odigrali odločilno tekmo drugega dela svetovnega prvenstva za preboj v četrtfinale. Utrinek s prvenstva na Poljskem ujamete v jutru na Valu 202.

Športna zgodba Biatlon

Anterselva je zadnja biatlonska postaja svetovnega pokala pred vrhuncem sezone. V pripravah na svetovno prvenstvo samozavest lovi tudi slovenska reprezentanca. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.

Šport 202 Cepelin SP23 E04: Špance bolje poznamo kot oni nas

Gost aktualne epizode podkasta Cepelin je Tone Tiselj. Nekdanji slovenski selektor brez dlake na jeziku spregovori o svojem nestrinjanju z igranjem brez vratarja in pomanjkljivostih, ki jih vidi v rokometnih pravilih. Rokomet označuje celo za edini šport, pri katerem v zadnji minuti veljajo drugačna pravila kot v prvih 59. Tiselj razmišlja tudi o tem, kako premagati Špance, ki po njegovem mnenju niso tako kakovostni kot nekoč. Ključen adut v odločilni tekmi za preboj v četrtfinale bi bil lahko selektor Uroš Zorman, ki je vrsto let igral v Španiji. Voditelj Klemen Verlič gosti tudi reporterja Vala 202 v Krakovu Uroša Volka.

RH 202 Zadnja januarska pošiljka elektronskih novosti

Tim Urbanya v 384. epizodi predstavlja novosti iz sveta elektronske plesne glasbe. 01. Young Marco - What You Say? 02. ABSOLUTE. - Voices 03. ATRIP - All Night 04. LF System - Hungry (Paul Woolford Remix) 05. Skrillex & Bobby Raps - Leave Me Like This 06. Trimtone - I Belong To U 07. Alison Goldfrapp x Claptone - Digging Deeper 08. AYYBO - New Dance 09. Saison & Miss Patty - Spark It Up 10. Made By Pete & Zoe Kypri - Horizon Red 11. Pig&Dan - Better Than The Love I Know 12. Art Of Tones & Chatobaron - Ban The Disco 13. Disfreq - Como 14. Mau P - Gimme That Bounce 15. Mirko Di Florio - Dance With Me 16. AP & Husko - Shine 17. Roger Da Silva - Don’t Worry About Me 18. Dennis Quin - Square World 19. Tuccillo - Suhshine City 20. Yesca - Respect Ur Elders 21. Mat Chiavaroli - Watcha 22. Andrew Azara - Gruuve 23. SOSA - Bugbeat 24. Ronnie Spiteri - Fusion 25. Quadrophonia - Quadrophonia (Umek Remix) 26. Wehhba - Premonition 27. Weska - Falling (Tiger Stripes Remix) 28. Innellea - Rebellious Learning - Five Phases Project (25) 29. SANJAY - Dark Force Angel (Zoo Brazil Remix) 30. SOHMI - Only One

Glasbena zgodba Pantallons, Freekind in July Jones na festivalu Eurosonic

Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha.

Cederama Cederama

Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rock. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.

Notice Manca Fekonja - Včasih ft. Manca Udovič

Ljubezen do sebe in drugih je vedno pomembna. »Včasih« pa je skladba, ki o tem govori. Njena avtorica je Manca Fekonja, ki je v družbi pianistke Mance Udovič in zvočnega ustvarjalca Toma Lemajiča ustvarila lepo celoto.

Na sceni Zmelkoow - 10 / 10

Obalni rokerji iz skupine Zmelkoow na plošči 10/10 duhovito sproščajo, tako kot smo od njih navajeni. Kot vedno malce zbadajo in so lucidno navihani. Prefinjeno ter brez sramu opozarjajo na dogodke in situacije, ki bi jih moral opaziti vsak član ali članica naše družbe. Obširno o novi glasbi pa tvorec besedil in glavno grlo zasedbe Goga Sedmak.

Izštekani Izštekani AKA Neomi

Po krepkem desetletju se je v oddajo Izštekani znova vrnila ljubljanska indie zasedba AKA Neomi. S čudovitim nizom novih pesmi, sprehodom do začetkov in nazaj ter z imenitnimi gosti. Aranžmaji so bili opazno pritajeni, odeti v manj elektronike, bolj organski, kot smo vajeni. Med instrumenti so bili harfa, oud, klavir. Med gosti pa markantni dami Aleksandra Ilijevski in Astrid.

Notice Aka Neomi - Bakhantka

Aka Neomi v najnovejši skladbi Bakhantka meša trap elemente z grškim oudom ter podaja sporočilo “splošna blaginja, če ženska je boginja”.

Na sceni Bo! - Modra

Skupina BO! deluje že dobro desetletje. Njeni člani prihajajo iz Savinjske doline, nase so v opozorili s številnimi koncerti, ki pa so zaradi znanih vzrokov v zadnjih dveh letih zamrli. Pandemski čas so dobro izkoristili in zbrali novo glasbo za četrto ploščo Modra, na kateri tudi eksperimentirajo, a še vedno ohranjajo rokovsko rdečo nit. Več pa pevec Boštjan Meh in kitarist Robi Kugler.

RH 202 Slovenski elektronski ritmi in DJ Chibba

Drugi del domačih elektronskih kreacij preteklega leta in gostujoči miks slovenskega producenta in didžeja Chibbe. 01. MEDUZA & DEL30 ft. Mali-Koa - Sparks 02. Matway - Walking Away 03. Ichisan - Fantasound 04. Jus Tadi - Check 05. Yellow Page - Acid Coffy 06. The Nune vs. Brian Molko - Art Of Running Up That Hill 07. Daniel Greenx - To Zanarkand 08. Peter Jenko - Ko valovi obmolknejo 09. Buy Now x PARISI - Speak Up 10. Netbuse - Heavy (Netbuse’s Melodic Mix) 11. Christian Kroupa x LCN - The Quest 12. PsYplectic - Peace With Yourself 13. Space Orchestra - Sigi Tolo

Notice Wookie The Huge - Spinning

Wookie the Huge je glasbeni projekt Rory-ja Hughes-a, kantavtorja slovensko-irskega porekla, ki se je prvič javno predstavil leta 2019 s singlom Irrelephant. Tri leta kasneje je tukaj novi z naslovom Spinning.

Na sceni Nabla X - Julija in sedem palčkov

Mladost odtisne večni glasbeni pečat. Glasbeniki v skupini Nabla X izraz načrtujejo na post punku in alter roku, v ustvarjanje glasbe na prvencu Julija in sedem palčkov pa so vseeno pripustili številne druge impulze. Pravo iskrenost pa pomeni, da igrajo in pojejo iz veselja do glasbe. Več o njihovem delu pa pevka Nataša Smerdelj in basist Matjaž Straus Istenič.

Aktualno 202 Zvok ima svojo moč, 3. del

V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …

Aktualno 202 Eni radi kartajo šnops, drugi to znajo

Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.

Avtomobilsko prometne minute Električna mobilnost: Najprej hvalnica, nato žalostinka

Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.

Radiovedni Zakaj smo odvisni od videoiger?

2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.

Petkova centrifuga Don't hate*

Vse se začne z besedami. Auschwitz, ruska agresija, umori, zlorabe, nacionalizem in propaganda. Z besedami pa se lahko začne tudi pot k sreči in uspehu.

18. vzporednik Polona Fijavž, Berlin: Saga o leopardih

Nemčija je nepričakovano postala znana kot glavno nahajališče leopardov. Govorimo seveda o tankih leopard in državi, ki je postala glavna protagonistka diplomatskega plesa okrog dobave bojnih tankov Ukrajini. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, zakaj je Nemčija tako dolgo odlašala z odločitvijo glede izvoza tankov, kako razumeti novo nemško vojaško strategijo v okviru dogajanja zadnjih tednov in ali Nemčija še uživa status vodilne sile v Evropski uniji. Ob tem pa pogled usmerjamo tudi na odmevne akcije okolijskih aktivistov v Nemčiji.

Proti etru Tatjana Stanič

Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.

Aktualno 202 Mikaela Shiffrin: Zmage raje proslavlja z rdečim vinom kot s šampanjcem

Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.

Aktualno 202 Naš način življenja je zelo netrajnosten

20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.

Odbita do bita Alternativna omrežja 3: Rebeka Žerovnik o Discordu

V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?

Sopotnica Bojan Musil: Bolj je robot podoben človeku, manj mu zaupamo

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Nedeljski gost Mikuláš Peksa: Tu smo, da bi osvežili našo demokracijo

O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.

Jutranja kronika Jutri z delom začenja prva od dveh predvidenih ambulant za neopredeljene v zdravstevnem domu Ljubljana Polje

Potem, ko so v zdravstvenem domu Ljubljana Polje decembra zaradi pomanjkanja zdravnikov zaprli vse ambulante družinske medicine, tam jutri odpirajo prvo od dveh ambulant za neopredeljene paciente. Opredeljevanje vnaprej ni potrebno. Druga ambulanta se bo odprla predvidoma čez dva tedna, računajo, da bodo skupaj lahko sprejeli približno 1500 pacientov. Druge teme: - Izrael po zadnjih napadih v Jeruzalemu napovedal nove ukrepe za boj proti terorizmu. - Italija bo za oskrbo s plinom iz Libije vložila osem milijard dolarjev. - Uspešno leto za turizem na Cerkljanskem.

Športna zgodba Nordijski smučarji

še 23 dni nas loči do največjega zimskega športnega dogodka v Sloveniji. Pred svetovnim prvenstvom v Planici ugotavljamo, kakšno pot si utria slovenska nordijska reprezentanca.

Radijski dnevnik Smučarska skakalka Ema Klinec druga v Hinterzartnu, Domen Prevc tretji na letalnici na Kulmu

Sobota mineva v znamenju novih uspehov slovenskega športa. V Hinterzartnu se je na zmagovalne stopničke povzpela smučarska skakalka Ema Klinec, ki je osvojila drugo mesto. Smučarski skakalec Domen Prevc je bil na Kulmu tretji. Med deseterico najboljših sta se uvrstila še Timi Zajc s šestim in Žiga Jelar s sedmim mestom. Drugi poudarki oddaje: - Strateški svet za zdravstvo najprej o reševanju primarnega zdravstva in kadrovskih težav - Pediatri opažajo negativen vpliv pretirane rabe zaslonov pametnih naprav na telesni in duševni razvoj otrok. - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: Ukrajina ima brezpogojno podporo Unije

Dogodki in odmevi Strateški svet napovedal prve predloge zdravstvene reforme, reševanje krize tudi s povečanjem števila vpisnih mest na medicinskih fakultetah

V okviru priprav in oblikovanja nove zdravstvene reforme bo pozornost najprej usmerjena v reševanje primarnega zdravstva in kadrovskih težav, predvsem v to, kako povečati vpis na obe medicinski fakulteti. Kot je po včerajšnji ustanovni seji strateškega sveta sporočil predsednik Erik Brecelj, bodo o prvih predlogih razpravljali že prihodnji teden. Druge teme: - Med ukrajinskimi in ruskimi silami siloviti spopadi za mestom Vugledar v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. - Izraelska vojska krepi navzočnost na zasedenem Zahodnem bregu, po včerajšnjem napadu na sinagogo in sedmih žrtvah danes novo streljanje. - Snežne skulpture v čast kralju Matjažu znova vabijo v Črno na Koroškem; ustvarja jih približno 240 posameznikov.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualno 202 Zvok ima svojo moč, 3. del

V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …

Aktualno 202 Eni radi kartajo šnops, drugi to znajo

Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.

Avtomobilsko prometne minute Električna mobilnost: Najprej hvalnica, nato žalostinka

Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.