V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?

Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem \"koncu vseh koncev\" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

\"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno.\" – dr. Tomaž Zwitter

Kje se začne konec?

Knjiga Konec vsega se začne – s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo – seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.

\"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo.\"– dr. Katie Mack

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

\"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah.\"– dr. Tomaž Zwitter

Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?

\"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje.\" – dr. Katie Mack

Se konec vesolja sploh konča?

V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?

\"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša.\" – dr. Katie Mack

O posledicah raziskovanja vesolja

Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.

\"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine.\"
\n
\"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli.\"

Spremenjen pogled na človeški obstoj

\"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj,\" kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.

\"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem. Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost.\" – dr. Katie Mack
\n
\"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti.\" – dr. Tomaž Zwitter

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

","excerpt":"Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja","featured-media-id":22919,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174718619","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja","category-text":"False","permalink":"2020/09/frekvenca-x-199/","show-start":"2020-09-17T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-17T12:30:00+02:00","audio-length":"1852","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/17/Konecvesolja4903068.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718619","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno.\" – dr. Tomaž Zwitter

"},{"kind":"html","content":"

Kje se začne konec?

"},{"kind":"html","content":"

\"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo.\"– dr. Katie Mack

"},{"kind":"html","content":"

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

"},{"kind":"html","content":"

\"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah.\"– dr. Tomaž Zwitter

"},{"kind":"html","content":"

\"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje.\" – dr. Katie Mack

"},{"kind":"html","content":"

Se konec vesolja sploh konča?

"},{"kind":"html","content":"

\"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša.\" – dr. Katie Mack

"},{"kind":"html","content":"

O posledicah raziskovanja vesolja

"},{"kind":"html","content":"

\"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine.\"
\n
\"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli.\"

"},{"kind":"html","content":"

Spremenjen pogled na človeški obstoj

"},{"kind":"html","content":"

\"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem. Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost.\" – dr. Katie Mack
\n
\"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti.\" – dr. Tomaž Zwitter

"},{"kind":"html","content":"

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"150"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22919"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22919"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118383","attributes":{"wp-id":449593,"date":"2020-09-04T00:11:44+02:00","modified":"2020-09-18T08:43:34+02:00","slug":"izpiti-na-daljavo","post-type":"post","title":"Kako narediti izpit v letu 2020?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/izpiti-na-daljavo/","content":"

Študijsko leto, ki se počasi poslavlja, je v študijski proces prineslo veliko novosti, med drugim tudi izpite na daljavo. Kako so taki izpiti potekali in kakšno opremo so študentje potrebovali? Kje je lažje goljufati, pri izpitih na daljavo ali pri tistih, ko je v predavalnici poleg študenta še 50 drugih sošolcev? Svoje izkušnje o izpitih v letu 2020 bodo delili študentje štirih fakultet. Na nekaterih fakultetah so morali študentje pred začetkom opravljanja izpita s kamero razkazati svojo sobo, da se je profesor prepričal, da ni nikjer nobenih nedovoljenih pripomočkov.

David se je v začetku letošnjega leta odpravil na študijsko izmenjavo v Belgijo. Potem ko se je 13. marca ustavilo javno življenje, je razmišljal o vrnitvi v Slovenijo, a je preventivno ostal v Belgiji še en mesec. Na daljavo je opravljal štiri izpite, pri enem izmed izpitov mu na računalniku ni delovala aplikacija, zato se je povezal s telefonom. Kamero je moral nastaviti tako, da so se videle njegove roke, da se je ves čas videlo, da nima 'plonkov'. Tudi sicer niso bili tako natančni, da bi morali posneti in razkazati celo sobo, zahtevali so le, da se vidijo roke. Del ocene pri predmetih z ustnim izpitom so pridobili s seminarskimi nalogami in poročili, ki so jih pozneje uvedli kot zamenjavo za sprva načrtovan pisni izpit.

\"Zelo sem bil zadovoljen, kako so se tega lotili. To, kar je manjkalo, je bil osebni stik s profesorjem med spraševanjem. Ker ko ti razlagaš, nekateri niso imeli vklopljene niti kamere. Bilo je, kot da razlagaš samemu sebi, saj nisi videl odziva profesorja.\"

Z manj pozitivno izkušnjo glede izpitov na daljavo se je oglasil tudi Miha, ki študira na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Vse, razen dveh izpitov je opravljal na daljavo, pri polovici so bili profesorji razumni, za reševanje so jim dali od 45 do 60 sekund za posamezno vprašanje. Vprašanja so bila tipa A B C D, niso uporabljali kamere ali mikrofona. Pri drugi polovici izpitov so pri nekaterih predmetih imeli za 40 vprašanj samo 10 minut časa, končni kriterij pa so prilagodili, tako da so dosegli Gaussovo krivuljo. Pri nekaterih izpitih so morali imeti dve kameri, računalniško, usmerjeno v obraz, in mobilno, usmerjeno v roke, prižgan mikrofon, deliti so morali tudi ekran, da se je videlo, kaj delajo. Kot največjo težavo tega je poudaril šumenje mikrofonov 60 ljudi v klicu.

Študentka Živa ima z opravljanjem izpitov v letu 2020 prav posebno izkušnjo.

\"Pri predmetu Medosebni odnosi in komunikacija se je profesor spomnil, da bi lahko izpit pisali kar zunaj. Poimenovali smo ga piknik izpit. Vsi smo prišli in pisali izpit zunaj pred fakulteto. Tak izpit se mi je zdel primerljiv s tistimi v predavalnici, saj je bilo vse popolnoma enako, razen tega, da smo ga pisali zunaj na prostem.\"

Sogovorniki se strinjajo, da so izpiti na daljavo izvedljivi, a vseeno upajo, da se čim prej vrnejo v normalne študijske okoliščine, tudi pri opravljanju izpitov.

","excerpt":"Študentje David, Kaja, Jošt in Živa o izpitih, ki so potekali na daljavo","featured-media-id":22921,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174718678","abovetitle":"","subtitle":"Študentje David, Kaja, Jošt in Živa o izpitih, ki so potekali na daljavo","category-text":"False","permalink":"2020/09/izpiti-na-daljavo/","show-start":"2020-09-17T16:45:00+02:00","show-end":"2020-09-17T17:30:00+02:00","audio-length":"645","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/17/Kakonareditiizpitvletu20204903486.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718678","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zelo sem bil zadovoljen, kako so se tega lotili. To, kar je manjkalo, je bil osebni stik s profesorjem med spraševanjem. Ker ko ti razlagaš, nekateri niso imeli vklopljene niti kamere. Bilo je, kot da razlagaš samemu sebi, saj nisi videl odziva profesorja.\"

"},{"kind":"html","content":"

Študentka Živa ima z opravljanjem izpitov v letu 2020 prav posebno izkušnjo.

"},{"kind":"html","content":"

\"Pri predmetu Medosebni odnosi in komunikacija se je profesor spomnil, da bi lahko izpit pisali kar zunaj. Poimenovali smo ga piknik izpit. Vsi smo prišli in pisali izpit zunaj pred fakulteto. Tak izpit se mi je zdel primerljiv s tistimi v predavalnici, saj je bilo vse popolnoma enako, razen tega, da smo ga pisali zunaj na prostem.\"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki se strinjajo, da so izpiti na daljavo izvedljivi, a vseeno upajo, da se čim prej vrnejo v normalne študijske okoliščine, tudi pri opravljanju izpitov.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"277"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22921"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22921"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118391","attributes":{"wp-id":449601,"date":"2020-09-04T00:12:06+02:00","modified":"2020-09-18T15:27:24+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-64","post-type":"post","title":"Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/proti-etru-spet-ta-dez-64/","content":"

V Mestni galeriji Nova Gorica se predstavlja z razstavo marionet z naslovom Enej Gala: prav zvita zver, v mariborski KIBLI pa z razstavo Mule, kjer pod drobnogled postavlja ideološko funkcionalnost vsakdanjih predmetov.

\"Lutke so me začarale, ko sem delal predstavo Bela kamela skupaj z režiserko Niko Bezeljak v Lutovnem gledlišču Maribor. Marionete na razstavi niso del neke lutkovne predstave, gledalci si sami interpretirajo zgodbo, kot da se bo s to glasbeno pokrajino, s temi zvoki, ki se prelivajo, nekaj zgodilo.\"
\n
\"Na razstavi marionet v Novi Gorici so prisotni vsi likovni momenti likovne predstave, razen igre same. Glasba je, marionete so, luči, scenografija…Obiskovalci hodijo v prostor, ampak nič se zares ne začne.\"
\n
\"Marionete so ena najbolj sofisticiranih oblik gledališča, najbolj se približajo premikanju človeka in ga celo presegajo. Plesalci ne bodo nikoli tako gibčni kot marionete.\"

Enej Gala je diplomant Akademije lepih umetnosti v Benetkah, postdiplomski študij pa nadaljuje na znameniti Kraljevi akademiji umetnosti v središču Londona. Je že mednarodno uveljavljen umetnik, nazadnje je samostojno razstavljal v koprski galeriji Loža, v beneški Galeriji A plus A, v Milanu v galeriji Fabbrica del Vapore, v Galeriji Božidar Jakac ter na 31. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Je član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in društva Fondazione Malutta, s katerim je na zadnje razstavljal v Benetkah, Rimu in Sieni.

$\"\"$

","excerpt":"Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih","featured-media-id":22922,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174718880","abovetitle":"","subtitle":"Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih","category-text":"False","permalink":"2020/09/proti-etru-spet-ta-dez-64/","show-start":"2020-09-17T20:00:00+02:00","show-end":"2020-09-17T22:00:00+02:00","audio-length":"1081","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/EnejGala4904390.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718880","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Lutke so me začarale, ko sem delal predstavo Bela kamela skupaj z režiserko Niko Bezeljak v Lutovnem gledlišču Maribor. Marionete na razstavi niso del neke lutkovne predstave, gledalci si sami interpretirajo zgodbo, kot da se bo s to glasbeno pokrajino, s temi zvoki, ki se prelivajo, nekaj zgodilo.\"
\n
\"Na razstavi marionet v Novi Gorici so prisotni vsi likovni momenti likovne predstave, razen igre same. Glasba je, marionete so, luči, scenografija…Obiskovalci hodijo v prostor, ampak nič se zares ne začne.\"
\n
\"Marionete so ena najbolj sofisticiranih oblik gledališča, najbolj se približajo premikanju človeka in ga celo presegajo. Plesalci ne bodo nikoli tako gibčni kot marionete.\"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22922"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22922"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118408","attributes":{"wp-id":449759,"date":"2020-09-05T00:10:49+02:00","modified":"2020-09-18T11:15:25+02:00","slug":"jezikanje-trolanje","post-type":"post","title":"Trol izziva s pretiravanjem in ekstremnimi stališči","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/jezikanje-trolanje/","content":"

V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot \"postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora\". Mladi raziskovalec Nejc Slukan pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne.

\"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom.\"

Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv.\"Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec.\" Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. \"Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane.\"

$\"\"$

\n
Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202.
- Kar je seveda trolanje.
Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna @UZaletelj in Tadej sta pripravljena!
- To pa ni trolanje. pic.twitter.com/kVnv2qZHr8
\n
— Val 202 (@Val202) September 17, 2020

","excerpt":"\"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec,\" pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani ","featured-media-id":22897,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikanje/174718851","abovetitle":"","subtitle":"\"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec,\" pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani ","category-text":"False","permalink":"2020/09/jezikanje-trolanje/","show-start":"2020-09-18T08:00:00+02:00","show-end":"2020-09-18T08:30:00+02:00","audio-length":"935","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/Trolizzivaspretiravanjeminekstremnimistalii4904121.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718851","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom.\"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

\n
Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202.
- Kar je seveda trolanje.
Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna @UZaletelj in Tadej sta pripravljena!
- To pa ni trolanje. pic.twitter.com/kVnv2qZHr8
\n
— Val 202 (@Val202) September 17, 2020

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"52"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"139"},{"type":"Author","id":"156"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22897"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22897"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118416","attributes":{"wp-id":449767,"date":"2020-09-05T00:11:11+02:00","modified":"2020-09-18T10:49:55+02:00","slug":"prezrto-39","post-type":"post","title":"Na dirki po Franciji so obremenitve nepojmljive za navadnega smrtnika","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/prezrto-39/","content":"

Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: \"Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen,\" meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: \"Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen.\"

\n
Od tu se pa že vidi Pariz, po zadnji gorski etapi sta @rogla in @TamauPogi že precej bolj na varni strani. Video 18. etape @LukaD_ @Val202 pic.twitter.com/bOIOiqzg8A
\n
— Igor Tominec (@IgorTominec) September 17, 2020

Letošnja predstava slovenskih kolesarjev je presenetila ves kolesarski svet. Tudi Samo Rauter, ki je sam gorski kolesar in trener Tanje Žakelj, ne more ostati ravnodušen. Sploh ko vidi natančnejše številčne podatke obeh Slovencev: \"Odčitki Tadeja Pogačarja na polurnih vzponih so takšni, da nek zelo dobro treniran rekreativni kolesar, ki letno opravi okoli 10 000 kilometrov, takšnih obremenitev ne bi zdržal niti dve minuti.\" Roglič in Pogačar postavljata nove mejnike, tudi v svetovnem merilu. \"Številke najboljših tekmovalcev na letošnjem Touru so rekordne. Tudi če jih primerjamo z dosežki Armstronga in Contadorja,\" pravi dr. Samo Rauter, ki vsako leto v laboratoriju sprejme nekaj posameznikov, rekreativcev, ki bi radi preizkusili svoj potencial.

Primož Roglič ima v Eindhovnu tudi svoj 3D model iz plastike, ki je vedno v vetrovniku in ga uporabljajo za testiranja.

","excerpt":"Pogovor o obremenitvah, ki jih od kolesarja zahteva tako naporna in dolga dirka, kot je Tour de France, in o telesnih danostih, ki ustvarijo vrhunskega kolesarja","featured-media-id":22926,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sport-202/174718874","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor o obremenitvah, ki jih od kolesarja zahteva tako naporna in dolga dirka, kot je Tour de France, in o telesnih danostih, ki ustvarijo vrhunskega kolesarja","category-text":"False","permalink":"2020/09/prezrto-39/","show-start":"2020-09-18T10:45:00+02:00","show-end":"2020-09-18T11:30:00+02:00","audio-length":"762","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/dr.SamoRauterNadirkipoFrancijisoobremenitvenepojmljivezanavadnegasmrtnika4904345.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718874","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
Od tu se pa že vidi Pariz, po zadnji gorski etapi sta @rogla in @TamauPogi že precej bolj na varni strani. Video 18. etape @LukaD_ @Val202 pic.twitter.com/bOIOiqzg8A
\n
— Igor Tominec (@IgorTominec) September 17, 2020

"},{"kind":"html","content":"

Primož Roglič ima v Eindhovnu tudi svoj 3D model iz plastike, ki je vedno v vetrovniku in ga uporabljajo za testiranja.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"89"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22926"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22926"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118419","attributes":{"wp-id":449770,"date":"2020-09-05T00:11:18+02:00","modified":"2020-09-18T13:44:07+02:00","slug":"18-vzporednik-222","post-type":"post","title":"Epidemija, poplave, potres in lubenice pred saborom","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/18-vzporednik-222/","content":"

Zakon o popotresni obnovi Zagreba je sabor sprejel, ni pa še zaživel, iz več razlogov: največji je denar, ki ga država nima, še vedno čaka tudi na prvih 89 milijonov evrov pomoči iz sklada za solidarnost Evropske komisije, pa še to bo šel ta denar le za javne objekte in infrastrukturo, nam je povedala naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard.

Hrvaški turizem 2020

Hrvaška je avgusta imela dobre rezultate, ko je ponekod na obali izgledalo popolnoma enako kot pred koronsko krizo. Prav pred dnevi so na ministrstvu za turizem predstavili rezultate dosedanje turistične sezone, ki je zagotovo boljša od pričakovanj. \"Najbolj zadovoljni so v avtokampih, tisti, ki oddajajo zasebne hiše oziroma vile, in pa navtični turizem, kjer računajo, da bi do konca leta lahko dosegli do 85% rezultatov.\"

\"Zdrav razum je naš razum\"

Znanstvena skupnost na Hrvaškem je proteste in shod z naslovom Festival svobode, na katerem so zažigali obrazne maske in nosili napise s sporočili Covid je laž, obsodila, zanimivo pa je, da jih je policija dovolila. \"Med protesti se je sicer zgodil incident, ko je nek udeleženec padel v nezavest in vozilo urgence ni moglo do njega, ker so jih nekateri protestniki obmetavali s plastenkami.\"

","excerpt":"A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?","featured-media-id":22928,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174718897","abovetitle":"","subtitle":"A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?","category-text":"False","permalink":"2020/09/18-vzporednik-222/","show-start":"2020-09-18T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-18T12:30:00+02:00","audio-length":"808","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/TanjaBoriBernardZagreb4904506.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718897","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Hrvaški turizem 2020

"},{"kind":"html","content":"

\"Zdrav razum je naš razum\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22928"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22928"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118431","attributes":{"wp-id":449782,"date":"2020-09-05T00:11:47+02:00","modified":"2020-09-18T16:51:05+02:00","slug":"komentar-dogodkov-tedna-43","post-type":"post","title":"Tretji kamen od Sonca","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/komentar-dogodkov-tedna-43/","content":"

Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-oranžno-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: \"Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko.\"

Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. \"Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade,\" pravi avtorica Tatjana Pirc.

","excerpt":"Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade","featured-media-id":22924,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/petkova-centrifuga/174718989","abovetitle":"","subtitle":"Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade","category-text":"False","permalink":"2020/09/komentar-dogodkov-tedna-43/","show-start":"2020-09-18T16:45:00+02:00","show-end":"2020-09-18T16:55:00+02:00","audio-length":"580","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/Tretjikamenodsonca4905030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718989","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"93"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22924"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22924"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118445","attributes":{"wp-id":449796,"date":"2020-09-05T00:12:20+02:00","modified":"2020-09-19T00:43:47+02:00","slug":"rh202_280","post-type":"post","title":"ARTBAT, Hudson Mohawke, Masters at Work, Damian Lazarus, Mason in The Shapeshifters","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/rh202_280/","content":"

RH 202 med drugimi predstavlja tri predelane house klasike, ki so jih osvežili Low Steppa, David Penn in Shadow Child, Masters at Work remiks skladbe Pretty Please, ki prihaja z novega albuma Due Lipe, novi singel priljubljenega ukrajinskega dvojca ARTBAT in švedskega producenta z umetniškim imenom Sailor & I, prvo skladbo z novega celovečerca nizozemskega ustvarjalca Masona, Catz 'N Dogz remiks skladbe Duka Dumonta, v radijski eter 202 pa se s svežimi elektronskimi ritmi vračajo tudi domačini Mike Vale, Aney F. in Brlee.

01. SOHMI - Want U 2 Love Me
\n02. twst - Are You Listening? (Hudson Mohawke Remix)
\n03. Dua Lipa - Pretty Please (Masters at Work Remix)
\n04. Mason - Alive
\n05. The Shapeshifters ft. Billy Porter - Finally Ready
\n06. Redondo & Malarkey - Control
\n07. Piero Pirupa & LEON - Get On
\n08. Disclosure ft. Channel Tres - Lavender
\n09. Wankelmut & Jack Wins - Drama
\n10. CASSIMM & Rion S - Hey Trevor
\n11. Maur ft. Faber - Set You Free
\n12. Bobby Blanco & Miki Moto - 3am (Low Steppa Extended Remix)
\n13. The Goodfellas - Soul Heaven (David Penn Remix)
\n14. De’Lacy - Hideaway (Shadow Child Classic Extended Remix)
\n15. Brokenears - The Game
\n16. Aney F. - Mind Is Blown
\n17. Kaz James & Ali Love - Stronger (John Summit Remix)
\n18. Mike Vale & Tough Love ft. Cancun - Insane
\n19. Duke Dumont - Obey (Catz ’N Dogz Extended Remix)
\n20. Shermanology ft. ConQuer Jones - OK - Cool - Aight
\n21. Damian Lazarus & Jem Cooke - Into The Sun
\n22. ARTBAT ft. Sailor & I - Best Of Me
\n23. Fever Ray - Keep the Streets Empty For Me (Brlee Edit)

","excerpt":"Petkova 90-minutna mešanica izbranih elektronskih ritmov domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev","featured-media-id":21385,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/rush-hour/174719020","abovetitle":"","subtitle":"Petkova 90-minutna mešanica izbranih elektronskih ritmov domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev","category-text":"False","permalink":"2020/09/rh202_280/","show-start":"2020-09-18T22:30:00+02:00","show-end":"2020-09-19T00:00:00+02:00","audio-length":"5402","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/RH202inTimUrbanya4905160.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174719020","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

01. SOHMI - Want U 2 Love Me
\n02. twst - Are You Listening? (Hudson Mohawke Remix)
\n03. Dua Lipa - Pretty Please (Masters at Work Remix)
\n04. Mason - Alive
\n05. The Shapeshifters ft. Billy Porter - Finally Ready
\n06. Redondo & Malarkey - Control
\n07. Piero Pirupa & LEON - Get On
\n08. Disclosure ft. Channel Tres - Lavender
\n09. Wankelmut & Jack Wins - Drama
\n10. CASSIMM & Rion S - Hey Trevor
\n11. Maur ft. Faber - Set You Free
\n12. Bobby Blanco & Miki Moto - 3am (Low Steppa Extended Remix)
\n13. The Goodfellas - Soul Heaven (David Penn Remix)
\n14. De’Lacy - Hideaway (Shadow Child Classic Extended Remix)
\n15. Brokenears - The Game
\n16. Aney F. - Mind Is Blown
\n17. Kaz James & Ali Love - Stronger (John Summit Remix)
\n18. Mike Vale & Tough Love ft. Cancun - Insane
\n19. Duke Dumont - Obey (Catz ’N Dogz Extended Remix)
\n20. Shermanology ft. ConQuer Jones - OK - Cool - Aight
\n21. Damian Lazarus & Jem Cooke - Into The Sun
\n22. ARTBAT ft. Sailor & I - Best Of Me
\n23. Fever Ray - Keep the Streets Empty For Me (Brlee Edit)

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"113"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"143"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21385"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21385"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118467","attributes":{"wp-id":449911,"date":"2020-09-06T00:11:10+02:00","modified":"2020-09-19T11:27:11+02:00","slug":"mobilnost-92","post-type":"post","title":"Znanilci sprememb v mestni mobilnosti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/mobilnost-92/","content":"

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.

","excerpt":"Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov","featured-media-id":22929,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/avtomobilsko-prometne-minute/174718361","abovetitle":"","subtitle":"Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov","category-text":"False","permalink":"2020/09/mobilnost-92/","show-start":"2020-09-19T10:00:00+02:00","show-end":"2020-09-19T10:30:00+02:00","audio-length":"755","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/16/Znanilcispremembvmestnimobilnosti4489605.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718361","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"8"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"43"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22929"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22929"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118472","attributes":{"wp-id":449916,"date":"2020-09-06T00:11:22+02:00","modified":"2020-09-19T12:22:55+02:00","slug":"aktualno-40","post-type":"post","title":"V kakšne domove smo se zaprli?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/aktualno-40/","content":"

Pol leta je minilo ta teden, odkar smo tudi pri nas izjemno omejili gibanje in za stenami domačih domov so bili prisiljeni ostati tudi tisti, za katere je dom vse prej kot prijeten in varen prostor. Pri Inštitutu za preučevanje enakosti spolov so opravili raziskavo, ki je razkrila, kako globoko je usidrana misel, da je nasilje nad ženskami nekaj normalnega, in kako so nekatere stereotipe ponotranjile tudi ženske same. Tudi zato je razmišljanje o tem, da bi Istanbulsko konvencijo nadomestili ali celo od nje odstopili, zelo nevarno, razmišlja avtorica raziskave Ana Pavlič.

\"Nasilje nad ženskami je na svetovni ravni najbolj razširjenja kršitev človekovih pravic.\"

Več kot 700 sodelujočih iz vseh statističnih regij, je z odgovori na spletno anketo osvetlilo tudi zelo pomembni področji: o splošnem razumevanju vlog v družinskih in partnerskih zvezah in o tem, kako so se anketiranci s svojimi stiskami soočali. Raziskava je potekala prek spleta, kar pomeni, da zelo verjetno ni zajela vseh skupin, sploh ne tistih, ki zaradi starosti, izobrazbe ali drugih razlogov takih anket nimajo niti možnosti, niti volje izpolnjevati. Če bi zajeli tudi te, bi bili rezultati bistveno slabši, opozarja Ana Pavlič in zato bi morali razmisliti o drugačnem razumevanju tega, kdo vse so bile v resnici ranljive skupine v času epidemije, saj smo kot take dojemali bolj kot ne le tiste, ki bi jih virus lahko zdravstveno ogrozil, nismo pa dovolj upoštevali drugih vrst ranljivosti.

\"Njen glavni cilj ni ustvarjanje feminiziranih moških ali propagiranje različnih ideologij. Ne. Njen glavni cilj je zgraditi Evropo brez nasilja nad ženskami in deklicami. Mislim, da tisti, ki so proti temu, se morajo resnično vprašati, za kaj pa potem so.\" - Ana Pavlič o ciljih Istanbulske konvencije

","excerpt":"Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva","featured-media-id":22937,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174718972","abovetitle":"","subtitle":"Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva","category-text":"False","permalink":"2020/09/aktualno-40/","show-start":"2020-09-19T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-19T12:30:00+02:00","audio-length":"984","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/AnaPavliVkaknedomovesmosezaprli4904978.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718972","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Nasilje nad ženskami je na svetovni ravni najbolj razširjenja kršitev človekovih pravic.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Njen glavni cilj ni ustvarjanje feminiziranih moških ali propagiranje različnih ideologij. Ne. Njen glavni cilj je zgraditi Evropo brez nasilja nad ženskami in deklicami. Mislim, da tisti, ki so proti temu, se morajo resnično vprašati, za kaj pa potem so.\" - Ana Pavlič o ciljih Istanbulske konvencije

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22937"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22937"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119070","attributes":{"wp-id":449773,"date":"2020-09-05T00:11:26+02:00","modified":"2020-09-18T15:07:04+02:00","slug":"domaci-predlogi-za-popevko-tedna-62","post-type":"post","title":"Samantha Maya in Tiziano Ferro","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/domaci-predlogi-za-popevko-tedna-62/","content":"

Domača popevka tedna:

Samantha Maya – Glas

Tuja:

Tiziano Ferro – Rimmel

Predlogi so še bili:

Silence – Mladost

Andraž Hribar – Jaz se ne dam

Chris Stapleton – Starting Over

Finneas – What they'll say about Us

","excerpt":"Hvala, ker niste sebični in ker ste glasovali za popevki tedna","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174492429","abovetitle":"","subtitle":"Hvala, ker niste sebični in ker ste glasovali za popevki tedna","category-text":"False","permalink":"2020/09/domaci-predlogi-za-popevko-tedna-62/","show-start":"2020-09-18T13:30:00+02:00","show-end":"2020-09-18T13:42:00+02:00","audio-length":"26","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2017/09/22/Napovednikzapopevkitedna3574553.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174492429","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"