Aktualno 202 Kino Bled

Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18-ih v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.

Aktualno 202 Plavajoči Grad

170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.

Petkova centrifuga Kaj je s tem svetom

Čeprav smo na vrhuncu poletja in bi morale zoreti kisle kumarice, jih je očitno tudi metaforično vzela suša, ugotavlja avtor Petkove centrifuge Gašper Andrinek.

Nedeljski izlet Železna cesta proti morju

Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.

Kulturnice Poletni namig: Žigan Krajnčan

Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?

Aktualno 202 Dopust z neznanci? Vedno znova!

Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Nina Rojc in Tilen Čančer

Nina Rojc in Tilen Čančer sta digitalna nomada. V začetku letošnjega leta sta se po razmisleku, ali se z nakupom nepremičnine ustaliti v domovini ali izkoristiti možnost dela na daljavo za raziskovanje sveta, odločila za zadnje. Po poteh digitalnega nomadstva sta se sprva odpravila za tri mesece, a kmalu podaljšala za nedoločen čas. Kje vse sta Nina in Tilen že bila, kako izbirata lokacije in kaj so po njunem mnenju najboljše stvari takega načina življenja? Razmišljata tudi o trajnosti in digitalnem nomadstvu.

Forum 69 Ogroženost na vrvici

Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev. Forum 69 tokrat spet dokazuje, da nam tudi največja vročina ne vzame volje do aktivnega državljanstva. Tokrat zunajsodno sodimo lastnicam in lastnikom psov, ki si krvoločne zverine dovolijo kdaj pa kdaj peljati na sprehod brez povodca. Ali celo na prekratkem povodcu.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Jan Haložan

V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dlje časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V drugi epizodi spoznamo Jana, mladega programerja, ki si je digitalno nomadstvo izbral za svoj trenutni način življenja. Dela od doma in ker mu narava dela omogoča, da ga opravlja od kjerkoli, tudi veliko potuje. Zakaj se je Jan odločil, da postane digitalni nomad, na kak način potuje in kje vse je že bil?

Antikviz Sladoled

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o sladoledu, ki ima v Združenih državah celo svoj nacionalni dan.

Jezikanje Evfemizem?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Forum 69 Otrok ni za na morje in pika

Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev. Anonimna spletna inteligenca je naposled ugotovila in potrdila, da otroci niso prava družba za na morje.

Jutro 202 Digitalni nomadi: Nina Černič

V poletnih ponedeljkovih jutrih spoznavamo digitalne nomade. Tiste, ki jim delo omogoča, da ga združijejo s potovanji in tako hkrati nemoteno opravljajo svoje delo, a tudi raziskujejo nove konce sveta. Nekateri se odpravijo za dalj časa in potujejo z avtodomi, drugi pa tu in tam sedejo na letalo in svojo lokacijo zamenjajo za kak teden. V prvi epizodi spoznamo digitalno nomadko Nino. S fantom sta leta 2020 kupila avtodom in od takrat se večkrat letno odpravita na daljša potovanja, ki jih združujeta z delom. Kje vse sta že bila, kaj so po Nininem mnenju prednosti in slabosti digitalnega nomadstva in brez katerih treh stvari se nikoli ne odpravi na poti?

Antikviz Šrilanka

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o Šrilanki.

Jezikanje Gazela?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Jutro 202 Odbiti triki: Kako naredimo (hud) TikTok?

TikTok je platforma, ki je v javnosti dvignila veliko prahu - tako zaradi varnostnih in političnih razlogov, predvsem pa zaradi svoje popularnosti, saj z veliko hitrostjo prehiteva druga družabna omrežja in narekuje trende spletnega komuniciranja. Po podatkih Dunking Devils Studios, vodilne spletne digitalne agencije v Sloveniji, ki se ukvarja s pripravo in urejanjem TikTok profilov za naročnike, ima platforma v Sloveniji okoli 400.000 uporabnikov. In ker TikTok je in bo, se sprašujemo, kako sploh naredimo TikTok.

Antikviz Danska

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o Danski.

Glasba svetov Glasba svetov

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

To je moja muska Urša Premik

Pred objektivom Urše Premik, ene najuspešnejših fotografinj pri nas, se je zvrstilo že lepo število glasbenikov. Med drugimi Senidah, Vazz, Mrfy in Amaya. Zase pravi, da nima glasbenega okusa, je pa navdušena nad novim valom domače glasbe.

To je moja muska Amaya

Amayo oziroma Majo Keuc je koronavirus pripeljal nazaj v Slovenijo. Zdaj tukaj živi in ustvarja, kmalu bo izdala tudi novo ploščo v slovenskem jeziku ter se z eno od skladb predstavila oktobra na Slovenski popevki.

To je moja muska Brina Knauss na festivalu Exit

Brine Knauss se morda spomnite iz tria B.B.T. Za tem se je preselila v Milano, kjer je delala kot model in uresničila svojo kariero didžejke. V tej vlogi je nastopila tudi na letošnjem festivalu Exit, kjer smo jo ujeli pred mikrofonom. Z nami je delila svoj glasbeni okus in nas popeljala v svet potovanj in nastopov.

To je moja muska Bojan Cvjetićanin

Oddaja To je moja muska se seli na festival Exit. V Novem Sadu so na Petrovaradinski trdnjavi prvič nastopili Joker Out, Neja Jerant pa je to izkoristila, v oddajo je povabila frontmana skupine in poskušala uganiti, kaj bo izbral. V otroštvu sta bila namreč njegova soseda Anja Rupel in Aleš Klinar, samooklican žanr 'shagadelic rock' skupine Joker Out je potrdil sam Elvis Costello, da pa je Bojan velik fan Abbe, pa tudi ni nobena skrivnost.

To je moja muska Dominika Maša Kozar

Pri Dominiki Maši se zdi, da imata njen dan in njena noč več ur kot sicer. Začasno je do prekratkim opravljala naloge vodje za stike z javnostjo v Kinu Šiška, kjer je že tri leta pristojna tudi za digitalni marketing. Odgovorna je za promocijo Menta, je tudi nekdanja vodja založbe Kapa records. Zadnje čase pa se najbolj posveča organizaciji koncertov, med drugim skrbi za tiste v Gali Hali, ter menedžmentu, pod pokroviteljstvo je vzela Vazza. Je tudi članica skupine Futurski, v oddaji To je moja muska pa je z nami delila svoj glasbeni izbor.

Galerija Galerija

Galerija predstavlja raznovrstne umetnine. Če je radijska, pač zvočne umetnine. Valovska Galerija daje prednost pred kratkim predstavljenim glasbenim delom.

Notice Raiven – Habanera

Raiven je mezzosopranistka, avtorica in harfistka, ki je med drugim aprila odpela naslovno vlogo v Händlovi operi Agrippina v Cankarjevem domu pod umetniškim vodstvom Egona Mihajlovića. Gracioznost opere umetnica preobraža tudi v estetiko elektropopa. Marca smo njen elektro operni projekt lahko slišali v Cankarjevem domu, zdaj pa je tukaj Habanera – večna operna klasika v elektrotemačni preobleki.

Na sceni Marko Smiljanić Things People Say

Klasično izobraženi kitarist Marko Smiljanić na plošči Things People Say pušča prosto pot zamislim, ki se stegujejo v jazz, fusion in blues. Skladbe pogosto koncipira kompleksno, a pri tem ne pretirava. Njegova instrumentalna glasba išče pot do ušes, ki so odprta za različne sloge.

Glasba svetov Avdio portret glasbenika - Gašper Bertoncelj

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

Jutranji koncert pri Andreju Dan 202: koncert ob 50-letnici Vala 202

Koncert v ljubljanskih Križankah ob praznovanju 50-letnice Vala 202. Rdeča nit Dneva 202 je bila slovenska popularna glasba, ki je zaznamovala več generacij poslušalcev.

Zgodbe Avtonom: Začasni produkcijski prostor KRATER

V tokratni epizodi Avtonoma predstavljamo začasen produkcijski prostor Krater in se z Gajo Mežnarič Osole in Danico Sretenovič pogovarjamo o različnih avtonomnih oblikah rastlinskega, živalskega pa tudi človeškega delovanja. Ta so našla svoj prostor na zapuščenem gradbišču v prestolnici, ki se je pretvoril v začasni produkcijski prostor Krater.

Radiovedni Zakaj je barva Lune včasih tako različna?

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?

Zgodbe Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno

Kakšne težave imajo ljudje, ki druge sovražijo zaradi barve kože, porekla, spola, ker so tujci, revni, mladi, stari, v kaj so nestrpneži vpeti in ujeti, da družbo nenehno delijo na mi in vi? V skupnostih, ki so prestreljene s predsodki in sovraštvom, je vedno manj tistih, ki so ta pravi.

Radiovedni Kako voda pogasi ogenj?

Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?

Zgodbe Avtonom: Kolektiv Robida

Gradi skupnosti v odročnih in marginaliziranih krajih

Jezikanje Evfemizem?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Radiovedni Fotosinteza, kisik in človeški vdih

Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Frekvenca X 200 let od rojstva Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?

Jezikanje Gazela?

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Radiovedni Zakaj molji jedo blago?

V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.

Jezikanje Basen?

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.

Nedeljski izlet Železna cesta proti morju

Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.

Aktualno 202 Kino Bled

Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18-ih v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.

Aktualno 202 Plavajoči Grad

170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.

Petkova centrifuga Kaj je s tem svetom

Čeprav smo na vrhuncu poletja in bi morale zoreti kisle kumarice, jih je očitno tudi metaforično vzela suša, ugotavlja avtor Petkove centrifuge Gašper Andrinek.

18. vzporednik Janko Petrovec, Rim: Vroče, a vse prej kot dopustniško poletje

Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.

Aktualno 202 Dopust z neznanci? Vedno znova!

Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih.

Radiovedni Zakaj je barva Lune včasih tako različna?

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?

Vroči mikrofon Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.

Aktualno 202 Danilo Antoni: Kako preprečiti ali omiliti poletne požare

Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala.

Aktualno 202 Naraščajoči stroški in strah pred (šolsko) jesenjo

Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov.

Vroči mikrofon Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

Med športi, ki bodo prisotni na bližnjem t. i. super evropskem prvenstvu v Muenchnu, bo tudi gimnastika. Nekdaj je slovenskemu športu prinašala številna odličja, trenutno pa smo Slovenci precej oddaljeni od najboljših. Morda bo na Bavarskem nov mejnik.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

Vse bliže so tekme slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, kjer bo Slovenija po petih letih branila evropski naslov. Slovenci v teh dneh v Celju še igrajo pripravljalne tekme. Tokrat s Črno Goro. Košarki dodajamo še golf, saj so slovenske igralke našle pot tudi med najboljše v tej panogi, ki smo jo običajno šteli le za prestižno. O zadnjem major turnirju sezone.

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

Naslednji teden se bo v Münchnu začelo veliko evropsko prvenstvo, ki bo na enem kraju, v Olimpijskem parku, predstavilo kar devet športnih panog. V našem petkovem popoldanskem Navalu predstavljamo priprave telovadcev in športnih plezalcev na izzive na Bavarskem.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

Nogometaši Maribora bodo v tem poletju odigrali najmanj še tri evropske tekme. So v igri za napredovanje v evropsko jesen v Ligi Evropa, kot uteha je mogoč tudi preboj v Konferenčno ligo. Slovenski košarkarji bodo s prvim septembrskim dnem v Nemčiji začeli branjenje naslova evropskih prvakov. Zdaj so še pri pripravljalnih tekmah. Za uvod so se v Celju merili z Nizozemci.

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

NULL

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

Slovenski nogometni prvaki so ob porazu z moldavskim Šerifom izgubili možnost, da bi še četrtič zaigrali v Ligi prvakov, so pa ohranili možnost za preboj v jesenski del Lige Evropa. Eden od športnih viškov poznega poletja pa bo letos evropsko prvenstvo v košarki. Slovenci bodo odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem, za uvod z Nizozemsko.

V sredo 30 let od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo

V veslaškem centru na Bledu so zaznamovali obletnico od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo, ki so jih v Barceloni leta 1992 osvojili blejski veslači.

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

Ob pestri športni ponudbi letošnjega poletja, nekaj je tudi prestavljenih dogodkov iz prejšnjih let, te dni v Indiji poteka tudi šahovska olimpijada. Obe slovenski vrsti sta turnir v Čenaju v Indiji začeli precej spodbudno. Najzahtevnejši dvoboji pa ju še čakajo.

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

V veslaškem centru na Bledu so zaznamovali 30. obletnico od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo, ki so jih v Barceloni leta 1992 osvojili blejski veslači. Sredi poletja dodajamo še nekaj smučarskih skokov, saj se ta konec tedna nadaljuje poletna velika nagrada, kjer imajo visoke cilje predvsem slovenske skakalke.

Naval na šport Naval na šport ob 17:45

NULL

Naval na šport Naval na šport ob 09:15

NULL

Nedeljski gost Iz arhiva: Jurij Gustinčič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.

Nedeljski gost Markus Rex: Kar se zgodi na Arktiki, tam ne ostane

Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.

Nedeljski gost Iz arhiva: Uma Thurman

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.

Nedeljski gost Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen

Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.

Nedeljski gost Iz arhiva: Dušan Jovanovič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.

Nedeljski gost Goran Dragić: Košarka mi je dala vse

Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.

Nedeljski gost Iz arhiva: Peter Greenaway

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.

Nedeljski gost Boris A. Novak: Zgodbe nam osmišljajo svet

Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.

Globalna vas Turisti ji gredo včasih na živce

Administrativna delavka v eni nepremičninskih pisarn Maša Bizjak je v 17 letih življenja na eni najbolj obiskanih počitniških destinacij na španski obali (in v Evropi) zamenjala več služb, a se vseskozi kar spretno izogibala delu v turizmu. V intervjuju pripoveduje o turistom manj očitnih značilnostih življenja v prestolnici otoka Palma de Mallorca ter o kombiniranju svojega službenega življenja z družinskim: je namreč mati treh otrok, najmlajšemu med njimi pa so nedavno diagnosticirali avtizem, zaradi česar potrebuje bistveno več pozornosti in nege.

Nedeljski gost Iz arhiva: prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer

Nedeljski gost Kristina Kuzmič: Želim za nekoga biti nekdo, kot sem ga potrebovala sama, ko sem bila na dnu

Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih.