Iskanje
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah.
26 min • 12. 06. 2025
Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.
25 min • 10. 06. 2025
Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?
23 min • 05. 06. 2025
Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.
20 min • 03. 06. 2025
Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.
18 min • 29. 05. 2025
Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?
27 min • 27. 05. 2025
Palestinski ilustrator, novinar in založnik, ki so obiskali Slovenijo, se vsak na svoj način borijo z brezupom, ki spremlja grozodejstva in popolno razčlovečenje ljudi, ki so manj vredni kot številke. Njihovo orožje so besede, karikature, umetnost, kultura, tudi ekološko kmetovanje. Vsi trije so že doživeli mučenje v izraelskih zaporih. Tri različne zgodbe, trije različni pogledi. Je ob genocidu v živo še mogoče verjeti v človeka, verjeti v mir?
20 min • 22. 05. 2025
Pred kratkim je Pirenejski polotok presenetil dobršen del dneva trajajoč električni mrk. »Bilo je dovolj, da se zaveš, kako močno smo odvisni od elektrike,« pripovedujejo Slovenci, ki so ga sami doživeli. Kako dobro smo na tovrstne dogodke pripravljeni v Sloveniji, kako bi potekal zagon po njih in kakšne izzive za stabilnost našega elektroenergetskega omrežja prinaša prehod na obnovljive vire energije?
32 min • 20. 05. 2025
Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb pa opominjamo tudi na to, da so za ohranitev meje globalnega segrevanja poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.
22 min • 15. 05. 2025
Slike narave in zeleni logotipi na embalaži še ne pomenijo, da so izdelki zares prijazni do narave. Prav tako je je zelo sporno ustvarjanje vtisa, da so plastenke zelene, s spornimi trditvami, da se jih da povsem reciklirati. Zeleno zavajanje seže še veliko dlje, ko se denimo z električnimi avti vozijo v naftnem podjetju, to ni zaradi etičnih motivov. Kakšni so "zeleni odpustki" in zakaj moramo biti pozorni na zeleno zavajanje, če hočemo biti okoljsko odgovorni?
20 min • 13. 05. 2025
Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.
21 min • 08. 05. 2025
Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.
47 min • 29. 04. 2025
Po trditvah različnih skupin in organizacij je bilo v 60., 70. in 80. letih v nekdanji Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov; več primerov je tudi v Sloveniji. Več je tudi zgodb mater, ki jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje, niso pa jih smele niti videti niti pokopati. Sume dodatno vzbuja tudi neujemanje dokumentacije porodnišnic in Statističnega urada. V Društvu izgubljeni otroci je trenutno povezanih 125 mater. Pogovarjamo se z dvema, ki že več let iščeta resnico o svojih otrocih.
20 min • 24. 04. 2025
Zdi se, da se je predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami že pošteno razvnela, ob tem pa še ni jasno, kako se bo očitkov o konfliktu interesov otresel premier Robert Golob in kako bo na prvaka opozicije Janeza Janšo vplival sedanji sodni proces. Vmes volivce, ki očitno znova čakajo na nov obraz, čaka še referendum o dodatkih k pokojninam vrhunskih umetnikov.
28 min • 22. 04. 2025
Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje.
24 min • 17. 04. 2025
Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene?
23 min • 15. 04. 2025
V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.
25 min • 10. 04. 2025
Dobre štiri mesece že vztrajajo protestniki na ulicah Tbilisija. Štirje od petih Gruzijcev podpirajo evropsko perspektivo, vlada pa je lani odločila, da proces približevanja Uniji ustavi oziroma prekine. Vodilni stranki Gruzijske sanje, ki državo usmerja na pot zbliževanja z Rusijo, utrujeni protestniki očitajo, da se je po več kot desetletju na oblasti pri vzvodih moči obdržala s krajo volitev. Zahtevajo demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov. V Vročem mikrofonu z aktivisti, zgodovinarji in novinarji tudi o pomenu dogajanja v Gruziji za Evropo.
22 min • 08. 04. 2025
Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil podrobnosti o carinah, ki jih Združene države uvajajo na uvoženo blago. Za uvoz iz Evropske unije je določil 20-odstotne carine. Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in opozorila, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, prav tako velika in mala podjetja. Bruselj se je bil, kot je dejala, vedno pripravljen pogajati z Washingtonom. V Pekingu so pozvali k takojšnjemu preklicu carin.
32 min • 03. 04. 2025
Anksioznost, bolečine v trebuhu, nespečnost zaradi kriptotrga? Zakaj bolj boli, če izgubimo, kot smo srečni, če enako vsoto dobimo? Upanje, strah, racionalnost, iracionalnost, hlepenje po bogastvu, kriptovalute, poimenovane po kužkih, in psi, ki si jih ljudje omislijo zaradi kripto valut. Kakšna psihologija je v ozadju?
23 min • 01. 04. 2025
