Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


6. 10. 2022

Nobelove nagrade 2022

Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.


29. 9. 2022

Radiovedni multiizziv

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


22. 9. 2022

Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.


15. 9. 2022

Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.


8. 9. 2022

Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.


1. 9. 2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20. 7. 2022

200 let od rojstva Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


7. 7. 2022

10 let Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23. 6. 2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


9. 6. 2022

Frekvenca X: Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, gedicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


8. 6. 2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


3. 6. 2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

V pričakovanju 50-letnice Vala 202, ki smo jo ta četrtek pospremili z iskanjem prebojev v znanosti v zadnjih 50 letih, so nam pomagali tudi mladi raziskovalci, ki so kot komentatorji v programu nizali svoje poglede na to, kako se je znanost spreminjala tekom desetletij in kaj jih je osebno najbolj zaznamovalo. Našemu vabilu so se odzvali Klara Nagode, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z uporabo izotopov v urbani hidrologiji, Jan Žagar, specializant radioterapije z onkologijo na Onkološkem inštitutu, kjer se ukvarja z zdravljenjem raka z ionizirajočim obsevanjem, Rok Novak, z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožefa Stefana, kjer raziskuje izpostavljenost posameznika urbanim stresorjem, kot sta hrup in onesnažen zrak, Nina Reščič z Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožefa Stefana in Uroš Luin iz Laboratorija za raziskave materiala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se ukvarja s shranjevanjem energije v trdni snovi.


2. 6. 2022

Intervju: dr. Carlo Rovelli

Še dva tedna in Val bo dopolnil 50 let. Leta, desetletja in stoletja … so drobne postojanke, ki jih nizamo v času, toda kaj je pravzaprav res ta – čas? Opoldne se bo o času spraševala tudi Frekvenca X. Čas nam je tako znan in tako oseben, v njem se počutimo kot ribe v vodi in vendar so stvari bolj zapletene. Naša intuitivna ideja o času je napačna, poudarja Carlo Rovelli, teoretični fizik svetovnega slovesa in med drugim avtor svetovne uspešnice Sedem kratkih lekcij iz fizike, ki v intervjuju čas dobesedno sesuje in ga nato znova sestavi. V briljantni analizi nam približa čas skozi načela teorije relativnosti, kvantne mehanike in termodinamike in naposled prikliče na pomoč tudi nevrologijo in psihologijo. Z njim smo se pogovarjali s pomočjo platforme Zoom, v javnem intervjuju pa so mu vprašanja zastavljali tudi poslušalci.


2. 6. 2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


2. 6. 2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


2. 6. 2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Znanost je v zadnjih 50. letih naredila velik korak naprej. Novosti ni prinašala le pozameznim vedam in disciplinam, v tem času je raziskovala tudi sebi v prid. Zdaj ima v primerjavi z včasih na voljo zmogljivejše tehnike za analizo podatkov, bolj izpopolnjeno opremo za izvajanje opazovanj in poskusov ter veliko večjo širino in globino znanstvenega znanja. S kakšno opremo so znanstveniki in raziskovalci razpolagali pred tem, pa se le malokdo spomni. Zato smo na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu obiskali laboratorije in tedaj aktivna raziskovalca, dr. Sašo Novak, znanstvenico, koordinatorko projekta Znanost na cesti in sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale, in dr. Jureta Zupana, fizika in kemika, specialista za računalniške metode v kemiji, ter na terenu z biologom dr. Tomom Turkom preverili, kako se je znanost delala pred petimi desetletji.


26. 5. 2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij. Avtor: Jan Grilc Gosti: Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova Markus Hole, Fortum Oslo Varme Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona


19. 5. 2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje. Avtor: Jan Grilc Gosti: Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju Roy Vardheim, direktor državnega podjetja Gassnova dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona


12. 5. 2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če človeštvo hoče segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Za to bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, denimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika. V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, njihovemu transportu z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, kjer te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. Avtor: Jan Grilc Gosti: Markus Hole in Marius Tednes, Fortum Oslo Varme dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Roy Vardheim, Gassnova


5. 5. 2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Pred današnjo Frekvenco X bi najbrž kdo instinktivno zatisnil oziroma vihal nos, češ, kaj atraktivnega pa lahko človek pove o gnojilih. A ne boste verjeli, tudi gnojila so lahko atraktivna. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije močno postavila pokonci. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matej Huš.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt