Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih bremen prelagal nanjo. Že v osnovni šoli je skoraj sama skrbela za nepokretno in vse bolj dementno babico, hkrati pa je bilo v družini vse več nasilja, poniževanja, nenehnega strahu in tudi pomanjkanja. Za Lano sta bila rešilna bilka šport in odhod v dijaški dom, a od tam se mora še vedno vsak konec tedna vračati v ledeno hladno sobo nad garažo, brez vode in sanitarij, in se braniti pred očetovim pričakovanjem, da bo iz prihrankov financirala še njegove stroške, predvsem pa opustila šolo in skrbela le za gospodinjstvo. Lana, ki je kljub obupnim in nespodbudnim razmeram vseskozi odličnjakinja, pa si želi za zmeraj oditi kam, kjer bo lahko v miru študirala in si morda kdaj lahko brez nenehnega preštevanja drobiža v denarnici privoščila tudi kepico sladoleda s prijatelji.
Avtor: Jana Vidic