Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker verjamemo, da smo osnove kot je “ko piješ, ne vozi” že osvojili, se bomo martinovanja lotili bolj strokovno. Kako nadgraditi svoje poznavanje vin, kakšne priložnosti se odpirajo slovenskim vinarjem in kakšen je slovenskih delež v svetovnem vinogradu?
Rekreativen tek se je brez organiziranih pravil na začetku spremenil v množično, komercialno tekaško gibanje po svetu. V kolikšni meri tekači še ohranjajo strast in užitek v sprejemljivih okvirih in zakaj vse pogosteje tudi rekreativni športniki posežejo po nedovoljenih poživilih?
Najtežji tank tehta dobrih 45 ton, filmska zvezda je letalo Soko 522, obiskovalce pa najbolj zanima “žepna” podmornica, ki so jo zgradili za namene tedanje flote jugoslovanske vojne mornarice. To je le del ene bolj celovitih zbirk oklepne vojaške tehnike v Parku vojaške zgodovine Pivka. Pred desetimi leti si najbrž nihče ni mislil, da bo v poslopjih starih italijanskih kasarn nekoč na ogled od 80 do 90 težjih eksponatov.
Bela palica ni simbol nebogljenosti slepih in slabovidnih, ampak je simbol svobode, neodvisnosti in zaupanja vase. V Petkovi izvidnici nizamo zgodbe ljudi, ki si zaradi slepote niso dovolili, da ostanejo prikrajšani za vse tisto, kar je dosegljivo videčim.
Če bi znali oživljati prav vsi otroci, bi lahko ohranili 300.000 življenj letno.
Slovenija se lahko pohvali s tem, da gosti več tujih študentov kot jih pošlje na izmenjavo. Podatki programa Erasmus+ kažejo, da je letos in lani na slovenskih univerzah študiralo okoli 2.200 erasmus študentov. Ob njih prihajajo tudi tuji študentje, ki celoten dodiplomski ali podiplomski študij preživijo v Sloveniji. Zakaj? So tuji študentje priložnost ali grožnja za slovenske univerze?
Skupinska vožnja sodelavcev ali naključnih sopotnikov, ki si vožnjo zagotovijo prek spleta, je tudi pri nas že postala ustaljena oblika potovanja za vse generacije, nove oblike javnega prevoza na klic in aplikacije, ki omogočajo taksijem podobne prevoze, pa si šele utirajo pot. Kakšne so že na voljo, kako se, v sodobni različici, znova uveljavljajo avtobusni prevozi, ki že izpodrivajo potovanje z avtomobili, a tudi z nizkocenovnimi letalskimi prevozi? Kakšna bo sploh prihodnost mobilnosti v časih, ko je vse več opravkov mogoče postoriti, ne da bi sploh odšli od doma?
Prišel je čas, ko se bo treba počasi posloviti od FM tehnologije in z radijem vstopiti v 21. stoletje – čez nekaj dni bomo pri nas tudi z radiem vstopili v digitalno ero in začeli oddajati radijski signal DAB+.
Nekdanji študenti starih programov morajo do konca septembra končati študij, sicer zanje ne bodo več veljavni. Z nepopisnimi gnečami pred referati in kabineti mentorjev pa se ne ukvarjajo le fakultete, polne roke dela imajo tudi lektorji in tiskarji, ki so v teh dneh pregledali in zvezali številne diplomske naloge.
Radi se pohvalimo, da so največje naravno bogastvo Slovenije gozdovi. Te je leta 2014 najprej prizadel katastrofalen žled, zadnji dve leti pa smo prav zaradi opustošenih gozdov po žledu priča napadu lubadarjev, kot še nikoli v zadnjem stoletju. Ogrožena je kar tretjina vseh gozdov, škoda pa je že presegla 100 milijonov evrov. Sanacija sicer že dve leti intenzivno poteka, a še vedno je preveč nevestnih lastnikov, ki poškodovanih in podrtih dreves niso pospravili, kar omogoča širjenje podlubnikov.
Medtem ko otroci uživajo zadnje dneve počitnic, starši že intenzivno razmišljajo o začetku novega šolskega leta. Kako dolgo bodo otroci v podaljšanem bivanju, katere obšolske dejavnosti bodo v tem času obiskovali, kako kakovostno hrano bodo jedli, predvsem pa se pri še zadnjih nakupih šolskih potrebščin sprašujejo, koliko bo vse skupaj stalo?
Rock Otočec in Šengenfest sta festivala, ki sta preprosto ugasnila, Trnfest že nekaj let životari, na drugi strani pa imamo številne tradicionalne kot nove, zanimive poletne festivale, ki so tako finančno kot organizacijsko uspešni. Kako nekaterim uspeva, drugim pa ne? Je ključna finančna podpora občine, v kateri se odvija festival, dober program ali to, da vsako leto znova pritegnejo zadostno število obiskovalcev? Sezona najrazličnejših poletnih festivalov je v polnem teku in mi smo jih nekaj obiskali v Petkovi Izvidnici.
Med številnimi veleposlaništvi v Sloveniji ima pri nas le peščica držav tudi svoje kulturne centre, kjer skrbijo za razvoj mednarodnega kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega sodelovanja. Kako uspešni so pri svojem poslanstvu tista, ki med poletjem niso zaprla svojih vrat?
Da bi doumeli, zakaj je golota za nekatere tako osvobajajoče, smo se odpravili v enega redkih naturističnih kampov na Slovenskem in govorili z naturisti.
Kdo so ljudje, ki so piroške in boršč zamenjali za potico in joto? Veliko je Rusov in veliko se jih je preselilo tudi v Slovenijo, hkrati pa narašča zanimanje za učenje ruskega jezika in sicer Rusijo pri nas. Poleg tega je Slovenija za Ruse zanimiva tudi kot turistična dežela, Rusi pa imajo pri nas tudi kar nekaj ustanov, ki promovirajo rusko kulturo in jezik.
So lahko fotografije redkih ptic, hroščkov ali zveri, pa nahajališč invazivnih rastlin, morda plazu prek planinske poti uporabni še za kaj drugega kot za deljenje na družabnih omrežjih? Kako lahko s svojimi opazovanji in informacijami koristimo, koga bi utegnile zanimati, komu jih lahko sporočimo, kako koristne bodo? Moramo biti za tako poročanje posebej usposobljeni ali pa lahko veliko dobrega naredimo že s tem, da nam je za take podatke mar in smo jih pripravljeni sporočiti na prave naslove? Koristne informacije o sporočanju koristnih informacij nanizamo v Petkovi izvidnici!
Fenomen sob pobega in sorodnih doživetij, ki je samo v ZDA v zadnjih dveh letih dosegel skoraj 4000% odstotno rast, je dosegel tudi Slovenijo. Ta teden je prav posebna soba pobega postala celo del ponudbe Slovenskega planinskega muzeja, v Amsterdamu pa je bil pred kratkim tudi prvi svetovni kongres najprodornejših ponudnikov in snovalcev te nove turistične panoge, kar pomeni, da bo ponudba zgodb pobega postala še pomembnejši del turistične ponudbe mest.
O neposredni demokraciji, stavkah in protestih so med drugim govorili: sindikalist Jakob Počivavšek, ustavni pravnik doktor Andraž Teršek in protestniki.
"Če si divjak, nisi junak!" – če si divjak, se lahko konča tudi tragično. Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok tragičnih nesreč. Letos jih je zaradi prehitre vožnje umrlo že 22. Kaj storiti, da bi se vozniki na cesti obnašali bolj odgovorno, kaj žene motoriste, da zavestno tvegajo, kako opisujejo mladi izkušnjo na poligonu varne vožnje in zgodba invalida, ki mu je nesreča spremenila življenje.