{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=46&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"119024","attributes":{"wp-id":451753,"date":"2020-09-17T08:36:49+02:00","modified":"2020-09-17T11:33:33+02:00","slug":"radiovedni-polz-in-njegova-hisica","post-type":"post","title":"Radiovedni: Polž in njegova hišica","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/radiovedni-polz-in-njegova-hisica/","content":"

Tokrat gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80.000 vrstam polžev. Poselili so vse predele sveta, od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – pri neki avstralski vrsti polža naj bi hišica merila celo 1,60 metra, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti.

V zvezi s polži smo dobili dve vprašanji: poslušalko Tatjano je zanimalo, kdaj vrsti polža s hišico v razvoju zraste hišica in ali hišica raste z njim? Poslušalka Sabina pa nam je pisala, da se ob sprehodih v naravo težko upre temu, da ne bi polžem pri njihovem drznem prečkanju ceste malo pomagala in jih nesla čez. \"Potem se pa sprašujem, ali bi jih morala pustiti pri miru in jim samo zaželeti (zelo zelo) srečno pot?\"

Za pojasnila smo prosili dr. Tomija Trilarja, vodjo Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ob tem tudi priporoča, da na spletni strani muzeja obiščete podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev.

","excerpt":"Veliko zanimivega o razmerju polža z njegovo hišico nam je povedal vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani dr. Tomi Trilar","featured-media-id":22174,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174718556","abovetitle":"","subtitle":"Veliko zanimivega o razmerju polža z njegovo hišico nam je povedal vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani dr. Tomi Trilar","category-text":"False","permalink":"2020/09/radiovedni-polz-in-njegova-hisica/","show-start":"2020-09-17T09:06:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"251","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/17/RadiovedniPolinnjegovahiica4902593.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718556","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Za pojasnila smo prosili dr. Tomija Trilarja, vodjo Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ob tem tudi priporoča, da na spletni strani muzeja obiščete podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22174"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22174"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118965","attributes":{"wp-id":451356,"date":"2020-09-15T13:50:06+02:00","modified":"2020-09-17T12:27:08+02:00","slug":"v-dolgoletni-karieri-se-nisem-videl-tako-silovitega-in-neobvladljivega-izbruha","post-type":"post","title":"V dolgoletni karieri še nisem videl tako silovitega in neobvladljivega izbruha","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/v-dolgoletni-karieri-se-nisem-videl-tako-silovitega-in-neobvladljivega-izbruha/","content":"

Po državi se je v zadnjih dveh tednih opazno povečalo število opravljenih testov na novi koronavirus, ob čemer nič ne kaže, da se bo ta številka kmalu zmanjšala. Večje število testiranj pomeni tudi daljše čakanje na rezultate in hkrati vnovič poganja laboratorije, ki so pri nas pristojni za tovrstna testiranja, na rob zmogljivosti. Situacija se je po prvem valu epidemije za laboratorije še zaostrila, pove predstojnik Inštituta za mikrobiologijo v Ljubljani dr. Miroslav Petrovec.

\n
$\"\"$
dr. Miroslav Petrovec
foto: Borut Zivulovic /BOBO
\n
\"Za zdaj res pazimo, da preostala diagnostika ne trpi. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Z novimi medicinskimi prijemi smo poskušali zmanjšati število ljudi, ki delujejo v diagnostiki. Največ bi nam prinesla tako imenovana digitalizacija celotnega procesa, precej dela je še vedno ročnega. Če ilustriram, včasih smo imeli 1500 vzorcev na dan, zdaj jih imamo 3500, kar je zelo težko zagotavljati.\"

Celoten pogovor z dr. Miroslavom Petrovcem:

Dr. Petrovec, ta teden je minister za zdravje Tomaž Gantar nakazal, da še imamo nekaj rezerve na področju opravljenih testiranj, da je zgornja meja približno 4000. Sami ste v preteklosti pogosto opozarjali, da ste na zgornji meji zmogljivosti, kako odgovarjate potem na te precej visoke številke in kje boste našli rezerve za napovedano število testiranj?

Najverjetneje je s to številko mislil na to, do kod načrtujemo, da bomo kapacitete lahko povečali. Število 4000 se nanaša na celotno število testiranj po Sloveniji na dan. Menim, da bi na našem inštitutu lahko dosegli polovico načrtovane kvote, polovico pa bi lahko opravili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ko bomo do konca izvedli kadrovske okrepitve, nekatere posodobitve in dobavo opreme za izvajanje teh testov.

Kako blizu ste temu? Boste v ta namen tudi na novo zaposlovali?

Gotovo to pomeni nove zaposlitve ljudi, ki se bodo ukvarjali izključno z diagnostiko tega virusa. To naj bi se zgodilo v prihodnjih treh tednih.

Kaj pa tolikšno število testiranj pomeni za ugotavljanje drugih bolezni, nemara življenje ogrožajočih stanj? Pomislimo samo na meningokokno sepso, ki zahteva takojšnje rezultate testiranj … Boste druga testiranja še vedno zagotavljali pravočasno, če se dobršen del kadra preusmerja na testiranje novega koronavirusa v tako imenovana dežurstva za covid in turnuse za covid?

Zagotovo. Res je, da se je položaj po prvem valu epidemije za laboratorije še zaostril, ker se je število testiranj na covid povečalo, tudi na račun potovanj, samoplačniških testiranj, testiranj športnikov … ob čemer se je vrnila še vsa preostala rutina. Po novem imamo dve dežurni mesti: zdravnika, ki se ukvarja le s covidom, in zdravnika, ki se ukvarja z vsemi preostalimi stvarmi, in to vse dni v tednu. Zdaj imamo na inštitutu za 150 odstotkov več vzorcev od kadar koli doslej doseženih rekordov. Če smo imeli prej – za ilustracijo – 1500 vzorcev na dan, jih imamo danes 3500. To je izjemna obremenitev tako za ljudi, ki delajo fizično z vzorci, kot za zdravnike, ki vse te izvide sproščajo, pregledujejo in konzultirajo s kliniko. Smo na robu z močmi in to stežka zagotavljamo, a za zdaj res pazimo, da ne trpi preostala diagnostika. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Izvedli smo nekaj novih organizacijskih prijemov, poskušamo se prilagajati tudi s tehnologijo, največ pa bi nam prinesla digitalizacija celotnega procesa, da bi se torej naročila preoblikovala v elektronska. Tako pa je precej dela še vedno ročnega. V tem vidim največjo šibko točko, ki je rešljiva, a vprašanje, v kolikšnem času. Prej kot v mesecu ali dveh za vse naročnike, ki nam na testiranje pošiljajo vzorce za covid, ne.

Kaj pa to pomeni za čakanje na rezultate? Tudi tukaj lahko nastaja ozko grlo pri nadaljnji diagnozi.

Pri preiskavah, ki niso vezane na covid, čakalnih vrst ni in se sproščajo normalno. Pri covidu pa je odvisno od časa, kdaj vzorci prihajajo v laboratorij. Ker nekatere prinašajo iz oddaljenih krajev, se lahko zgodi, da jih dobimo le enkrat na dan, in to pozno popoldne ali zvečer. Takrat nastane zastoj in ta teden se je, denimo, prvič zgodilo, da v istem dnevu nismo zmogli obdelati vseh vzorcev, ki so nam jih poslali. To se je začelo z večanjem števila primerov prejšnji teden. Še vedno se trudimo, da bi bili rezultati na voljo v 24 urah po sprejemu vzorca. Prejšnji teden sem obiskal laboratorij v Italiji, kjer je standardni čas do izvida 24 ur, enako velja za bolnišnico Charité v Berlinu, kjer je čas do izvida prav tako 24 ur, ob povečanju števila vzorcev pa se lahko podaljša na štiri dni. Tudi pri nas lahko vsakršen izbruh, kot je bil na primer v Pivki, poveča obremenitev za nekaj sto vzorcev; vsak izbruh v domovih za ostarele prav tako pomeni nekaj novih sto vzorcev. Takšne obremenitve so nepredvidljive, zelo velike, zahtevajo skrbno načrtovanje dobave reagentov in razporejanja ljudi. Velikokrat se zgodi, da moramo ekipo okrepiti čez dan, saj osnovna ekipa zaradi povečanega števila vzorcev ne bi mogla opraviti dela sama do predvidene ure.

Dodatno skrb predstavljajo urgentni bolniki, ki zahtevajo takojšnjo pomoč, pri tem pa se zatakne prav pri čakanju na izvide hitrih testov na covid. Kot vemo, je njihovo število zelo omejeno. Kolikšna je njihova razpoložljivost ta hip in kakšno dobavo in zaloge načrtujete v prihodnjih mesecih?

Najbolj nas skrbijo urgentni in težki bolniki, ki so sprejeti v bolnišnico. Žal je število teh testov omejeno na približno 250 na 14 dni, kar pomeni, da lahko na dan naredimo približno 30 takšnih molekularnih testov ali celo manj. Res se trudimo, da teste, ki so končani v približno uri in 15 minutah, dobijo tisti, ki so v smrtni nevarnosti oziroma ki so sprejeti na intenzivno enoto. Napovedi za njihovo dobavljivost so sicer nekoliko boljše z oktobrom, bojim pa se, da kljub temu njihova količina ne bo tolikšna, kot bi jo potrebovali. Upam pa, da se bo s kadrovsko okrepitvijo ekipe in novo tehnologijo prepustnost standardnih testov vrnila na stare številke, kar pomeni, da je bilo treba na izvid čakati od štiri do šest ur, morda osem ur, kar je še sprejemljivo. K temu bo morda pripomogla nočna služba, ki po nočnem procesiranju izvide sprošča zgodaj zjutraj.

Na trgu je na voljo tudi kar precej komercialnih hitrih testov, ki podobno kot testi za nosečnost posamezniku lahko dajo določene rezultate o okužbi s covidom 19. So se izkazali za dovolj učinkovite, da bi jih lahko priporočili ljudem?

Ravno sem se vrnil s sestanka na pristojnem ministrstvu, kjer smo razpravljali o uporabi teh testov. Resne ocene o njihovi uporabnosti ni nikjer na svetu. Kolikor poznamo format tega testa od prej in za druge povzročitelje, lahko trdim, da je test nekoliko manj občutljiv. To pomeni, da lahko izda lažno negativen rezultat. Lahko pa je tudi relativno zanesljiv, če ga testiramo na pravi populaciji, na pravih bolnikih. Če gre za bolnika, ki je akutno zbolel in kaže simptome, bi lahko morda z njim odkrili približno 80 ali po najslabši oceni približno 60 odstotkov okuženih. Vedeti pa je treba, da ima lahko človek, ki je na začetku bolezni, le majhno količino virusa, že naslednji dan pa se ta izjemno poveča. Zato smo skrajno previdni, kako bomo definirali uporabo teh testov. Sami izkušenj za zdaj nimamo, nekaj bolnišnic naj bi tak format testa ocenilo kot sprejemljiv, sam pa čakam na podatke večjih študij. Prva je italijanska in druga nemška, v okviru katerih so testirali nekaj različnih testov in podali primernost in oceno za določene skupine bolnikov.

Kdaj naj bi bili rezultati študij na voljo?

Mislim, da v nekaj tednih.

Zakaj se pri nas bris še vedno jemlje iz nosnega dela žrela in ne iz ustnega, kot to počnejo ponekod v tujini?

Odgovor je preprost: po študijah, ki so bile narejene doslej, je najzanesljivejši vzorec iz nosnega dela žrela, precej dobro se je izkazala tudi slina ali bris ustnega dela žrela, a so v večini študij dokazali, da so nekaj okuženih pri tem vendarle izgubili, se pravi, da vsi v tem delu žrela nimajo virusa. Boljše je bilo, če so jemali kombiniran bris, bris ustnega in nosnega dela žrela, to je bilo najučinkovitejše. Nekoliko več si obetamo od predvidenih novih testov, ki bodo testirali slino, a prepričljivih rezultatov za to še ni.

Če je test z brisom pozitiven, potem smo skoraj zagotovo okuženi z novim koronavirusom, če pa je negativen …?

Ta hip ocene ne bi mogel podati, načeloma se s temi testi postavljajo začasne diagnoze. Proizvajalci testov se dobro zavarujejo, kdor prebere navodila, ve, da negativen test še ne pomeni, da bolnik te bolezni nima, če pa je test pozitiven, je treba okužbo potrditi z zanesljivejšo metodo. Je pa res, da se po hitrosti z njimi ne da primerjati ničesar drugega, kar imamo ta hip.

A vendarle … o kakšni stopnji specifičnosti in zanesljivosti govorimo?

Zelo težko rečem. Po nekaterih raziskavah, ki smo jih delali za gripo, so bile številke pri specifičnosti, torej možnosti, da bi test dal lažno pozitivne rezultate, kar dobre, tudi nad 95, celo 98 odstotki, pri nekaterih celo 100 odstotkov. Pri občutljivosti pa niso bile dobre, vsaj ne za gripo. Po študiji, ki smo jo naredili in je bila objavljena kot diplomsko delo, je bila občutljivost za gripo pri otrocih 60-odstotna, pri odraslih pa samo 30-odstotna. Tudi po nekaterih predčasnih rezultatih za covid 19 je pri določenih testih povezava z brisi zelo slaba, včasih tudi pod 50 odstotki. Zato je zelo pomembno, da se vsak test in posameznega proizvajalca posebej oceni, ker pa jih je toliko, je v Sloveniji to zelo težko izvesti, saj ob čezmerni količini testiranj že redno diagnostiko komaj obdelujemo.

Če prav razumem, so lahko testi brisov žrela in nosu tudi v polovici primerov lažno negativni?

Tudi lahko. Predvsem je treba upoštevati, v kateri stopnji testiramo bolnika. Nekateri bi si želeli, da bi s takim testom iskali tudi asimptomatske bolnike, a po mojem vedenju zdaj prav noben test ni registriran za takšne namene. Kaj takega je zelo težko narediti, potrebno bi bilo natančno načrtovano večkratno testiranje, vse skupaj pa je odvisno tudi od cene. Cene takšnih testov bi morale biti občutno nižje, če bi hoteli govoriti o smiselnosti takšne uporabe.

Se je pri vas v tem času kateri od zaposlenih, ki testira ljudi, že okužil z novim koronavirusom?

Ne, doslej se ni okužil nihče od zaposlenih, in to ne pri delu ne v zasebnem življenju. Če bi se nam to zgodilo, bi se resno ustrašili, kako bomo zagotavljali diagnostiko še naprej. Če najdemo okuženega, bi morali ob tem v karanteno poslati precej ljudi, izpad dela pa bi bil tako velik, da bi ga bilo nemogoče nadomestiti.

Ustaviva se še pri nedavnem primeru Maribora, kjer se je ob stiku z okuženim bolnikom okužilo 11 strokovnih delavcev. Kako je to mogoče, ko pa vemo, da medicinsko osebje najbrž zelo dobro pozna vse ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb.

Konkretnega primera ne poznam in ga zato težko komentiram. Smo pa v Sloveniji že opazili kar nekaj primerov oziroma izbruhov med zdravstvenimi delavci. Zakaj se je to zgodilo? Verjamem, da se zna po šestih mesecih večina zdravstvenega osebja ustrezno varovati, težava pa je, da smo tudi zdravstveni sodelavci samo ljudje in moramo sneti masko, ko gremo s kom na malico ali s kom popijemo kavo, in če smo pri tem nepozorni in ne upoštevamo popolnoma enakih navodil kot ob stiku z bolnikom, lahko okužbo nehote prenesemo na preostale sodelavce. To je po mojem mnenju največkrat vzrok takšnih večjih izbruhov.

Kako sami gledate na nekaj prihodnjih mesecev?

Zelo sem zaskrbljen. Na diagnostiki respiratornih virusov delam že 11 let in v mesecih, ki so za nami, predvsem pa v tem mesecu, še nikoli nisem videl, da bi bil kakšen izbruh bolezni tako silovit in neobvladljiv, kot je zdaj. Resno me skrbi, kaj se bo zgodilo, ko se bomo zaradi hladnejših temperatur še več zadrževali v zaprtih prostorih skupaj z drugimi ljudmi. Že zdaj svoje učinke kaže začetek šolskega leta, svoje bo dodalo še novo študijsko leto. Ljudje na ulicah ne vzdržujejo varnostne razdalje, da o lokalih sploh ne govorimo. Tudi če so na odprtem, nam nič ne pomaga, če sedimo preblizu. Zdaj poleg covida sicer opažamo izključno le še rinoviruse, ki pa so največkrat okužba majhnih otrok, ki te viruse raznesejo med seboj in na starše. To je tisto veliko breme, ki smo se ga vsi bali, a je prehlad ena od človekovih najpogostejših bolezni. Žal covid pri zdravih mladih ljudeh ravno tako pogosto poteka kot prehlad in v tem primeru smo obsojeni na to, da bomo med ljudmi morali najti tiste, ki imajo covid, preostale, ki ga nimajo, pa čim prej sproščati na delo.

","excerpt":"Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi ","featured-media-id":22886,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174718403","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi ","category-text":"False","permalink":"2020/09/v-dolgoletni-karieri-se-nisem-videl-tako-silovitega-in-neobvladljivega-izbruha/","show-start":"2020-09-16T14:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1316","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/16/Vsevetestiranjpomenitudidaljeakanjenarezultate4901954.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718403","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
$\"\"$
dr. Miroslav Petrovec
foto: Borut Zivulovic /BOBO
\n
\"Za zdaj res pazimo, da preostala diagnostika ne trpi. Pri tem ne pričakujem nobenih težav. Z novimi medicinskimi prijemi smo poskušali zmanjšati število ljudi, ki delujejo v diagnostiki. Največ bi nam prinesla tako imenovana digitalizacija celotnega procesa, precej dela je še vedno ročnega. Če ilustriram, včasih smo imeli 1500 vzorcev na dan, zdaj jih imamo 3500, kar je zelo težko zagotavljati.\"

"},{"kind":"html","content":"

Celoten pogovor z dr. Miroslavom Petrovcem:

"},{"kind":"html","content":"

Kako blizu ste temu? Boste v ta namen tudi na novo zaposlovali?

"},{"kind":"html","content":"

Gotovo to pomeni nove zaposlitve ljudi, ki se bodo ukvarjali izključno z diagnostiko tega virusa. To naj bi se zgodilo v prihodnjih treh tednih.

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa to pomeni za čakanje na rezultate? Tudi tukaj lahko nastaja ozko grlo pri nadaljnji diagnozi.

"},{"kind":"html","content":"

Kdaj naj bi bili rezultati študij na voljo?

"},{"kind":"html","content":"

Mislim, da v nekaj tednih.

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj se pri nas bris še vedno jemlje iz nosnega dela žrela in ne iz ustnega, kot to počnejo ponekod v tujini?

"},{"kind":"html","content":"

Če je test z brisom pozitiven, potem smo skoraj zagotovo okuženi z novim koronavirusom, če pa je negativen …?

"},{"kind":"html","content":"

A vendarle … o kakšni stopnji specifičnosti in zanesljivosti govorimo?

"},{"kind":"html","content":"

Če prav razumem, so lahko testi brisov žrela in nosu tudi v polovici primerov lažno negativni?

"},{"kind":"html","content":"

Se je pri vas v tem času kateri od zaposlenih, ki testira ljudi, že okužil z novim koronavirusom?

"},{"kind":"html","content":"

Kako sami gledate na nekaj prihodnjih mesecev?

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22886"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22886"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118143","attributes":{"wp-id":448794,"date":"2020-08-30T00:11:18+02:00","modified":"2020-09-13T09:37:58+02:00","slug":"aktualno-32","post-type":"post","title":"Slovenski raziskovalci na lovu za superkrompirjem","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/aktualno-32/","content":"

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se že desetletja ukvarjajo z raziskavami virusnih okužb krompirja, začetki segajo v raziskave na slovenski sorti igor, ki jo je virus PVY tako rekoč uničil. V nadaljevanju raziskav so uvedli vse najsodobnejše pristope detekcije in raziskav z orodji sistemske biologije, ki so jih preučili do stopnje, da so lani z njimi pomagali tudi pri razvoju zdravila, s katerim zdravijo dečka Krisa. Seveda pa krompirja ne napadajo le virusi, temveč tudi nevarne karantenske bakterije. Ena pomembnejših vstopnih točk krompirja v Evropo iz Egipta je Luka Koper, pri čemer raziskovalci preverijo, ali je zdrav in neokužen. Če bi takšnim nevarnim organizmom dovolili, da vstopijo v Evropo, bi posledično prizadeli tudi vodne vire.

Gostji sta bili prof. Kristina Gruden in dr. Manca Pirc z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Na Inštitutu pa začenjajo tudi nov projekt APAPT, v okviru katerega bodo razvijali biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir.

\"Tudi krompir je lahko v stresu, kar lahko vodi v popolno izgubo pridelka. Pogovarjali smo se z žlahnitelji, proizvajalci krompirja in s kmeti, kaj je najhujši problem pri pridelovanju krompirja v Evropi in izkazalo se je, da je težave v kombinaciji stresa – spomladi poplave, pozneje pa suša in toplotni šoki. S pristopi sistemske biologije želimo ugotoviti, kaj se dogaja v celicah krompirja, da jih okoljski dejavniki tako prizadenejo.\" – profesorica Kristina Gruden

","excerpt":"Med največjimi uživalci krompirja so Nemci, za največjo pridelovalko in izvoznico velja Kitajska, krompir pa je tudi prva zelenjava, ki so jo kadar koli gojili v vesolju","featured-media-id":22869,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174717548","abovetitle":"","subtitle":"Med največjimi uživalci krompirja so Nemci, za največjo pridelovalko in izvoznico velja Kitajska, krompir pa je tudi prva zelenjava, ki so jo kadar koli gojili v vesolju","category-text":"False","permalink":"2020/08/aktualno-32/","show-start":"2020-09-12T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-12T12:30:00+02:00","audio-length":"696","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/12/Slovenskiraziskovalcinalovuzasuperkrompirjem4896842_1.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717548","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Gostji sta bili prof. Kristina Gruden in dr. Manca Pirc z Nacionalnega inštituta za biologijo.

"},{"kind":"html","content":"

Na Inštitutu pa začenjajo tudi nov projekt APAPT, v okviru katerega bodo razvijali biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir.

"},{"kind":"html","content":"

\"Tudi krompir je lahko v stresu, kar lahko vodi v popolno izgubo pridelka. Pogovarjali smo se z žlahnitelji, proizvajalci krompirja in s kmeti, kaj je najhujši problem pri pridelovanju krompirja v Evropi in izkazalo se je, da je težave v kombinaciji stresa – spomladi poplave, pozneje pa suša in toplotni šoki. S pristopi sistemske biologije želimo ugotoviti, kaj se dogaja v celicah krompirja, da jih okoljski dejavniki tako prizadenejo.\" – profesorica Kristina Gruden

V Portorožu je ta teden potekala Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije.

Zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 preletel novosti na področju gradnje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki nastaja na jugu Francije. Julija so namreč reaktor po desetletjih prizadevanj in študij vendarle začeli sestavljati. \"Gre za zelo pomembno obdobje, saj smo začeli julija sestavljati največji fuzijski reaktor na svetu, komponente prihajajo iz vsega sveta, med njimi velja posebej izpostaviti tako imenovani kriostat, ki bo meril 30 metrov v premeru, njegova naloga pa bo vzdrževanje zelo nizke temperature reaktorja.\"

Omenil je tudi izjemno dovršene elektromagnete, med njimi so nekateri tudi tako močni, da bi lahko s svojo magnetno močno dvignili celo transportno letalo. \"V naslednjih letih bomo skušali to izjemno kompleksno sestavljenko sestaviti, prave poskuse naj bi začeli konec leta 2025, polno moč pa naj bi reaktor dosegel desetletje pozneje.\"

Temperature višje kot na Soncu

Dele so pripeljali iz več tovarn po svetu, nekateri tehtajo po več sto ton, pri sestavljanju pa bo skupno sodelovalo več kot 2000 ljudi. Če bo naprava delovala, bo to pomenilo razvoj vira brezogljične energije, ki ne onesnažuje in je obenem še varen. Hkrati pa je vse skupaj še vedno v zraku – Iter si lahko na neki način predstavljajo kot megalomansko zver, za katero nihče ne ve, kako se bo obnašal. Začenši s temperaturo plazme, ki bo v njegovi notranjosti zares visoka. \"V samem jedru Itra pričakujemo, da se bo plazma segrela do 150 milijonov stopinj Celzija. V naši poskusni napravi v okviru projekta West (*projekt West – nadgrajeni tokamak, torej naprava za proizvodnjo fuzijske energije, v katerem bodo skušali izpopolniti pogoje, ki nastanejo v reaktorju na robu plazme in natančno preučiti vpliv vroče plazme na steno) se lahko približamo tretjini te vrednosti, medtem ko lahko v Veliki Britaniji v tako imenovanem obratu Jet že razvijejo temperaturo do 100 milijonov stopinj. To je precej bolj vroče kot na Soncu.\"

Proizvodnja energije šele sredi stoletja

Iter bi po pričakovanjih lahko proizvedel 500 megavatov toplotne energije, kar je enakovredno 200 megavatom električne energije in dovolj za oskrbo okoli 200 000 gospodinjstev. Kdaj pa je njegov zagon realno pričakovati? \"Zelo težko je danes napovedovati te reči, sploh ker je veliko odvisno od rezultatov, ki nam jih bo dal Iter. Če bo vse teklo gladko, lahko začetek proizvodnje električne energije pričakujemo do sredine stoletja. Vse skupaj pa se lahko seveda tudi zamakne. A trenutno je zelo nerealistično pričakovati kakršnokoli komercialno uporabo fuzijske energije pred sredino stoletja.\"

","excerpt":"V Franciji so poleti zagnali sestavljanje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki bi lahko sredi stoletja začel proizvodnjo električne energije","featured-media-id":22872,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174717147","abovetitle":"","subtitle":"V Franciji so poleti zagnali sestavljanje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki bi lahko sredi stoletja začel proizvodnjo električne energije","category-text":"False","permalink":"2020/09/ena-od-najkompleksnejsih-sestavljank-ki-jih-gradi-clovestvo/","show-start":"2020-09-10T14:55:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"317","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/10/ITERjeenaodnajkompleksnejihsestavljankkarjihsestavljalovetvo4894693.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717147","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Temperature višje kot na Soncu

"},{"kind":"html","content":"

Proizvodnja energije šele sredi stoletja

"},{"kind":"html","content":"

V drugi epizodi spoznavamo ozadja, potek, simptome in znanstvena dognanja bolezni covid 19. Kaj vse so strokovnjaki že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih? Kako to, da na južni polobli, natančneje v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj, po dolgem času ne poročajo o skoraj nobenem primeru gripe?

Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covida 19 pa je umrlo že več 900.000 obolelih. Strokovnjaki odkrivajo pomembnost genetike posameznikov na potek bolezni, popolna neznanka je imunost, ki jo človeško telo ustvari po preboleli bolezni. Virus se je hitro adaptiral na človeka.

\"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni.\" – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Kot še pove infektologinja dr. Mateja Logar, akutna bolezen v približno 80 odstotkih poteka tako, da jo lahko prebolimo v domačem okolju. V prvih dneh imajo bolniki veliko težav in se čutijo zelo bolne. Dvajset odstotkov obolelih je takšnih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico. Nekaj jih potrebuje dodatno zdravljenje s kisikom, 5–10 odstotkov pa potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Zelo pomemben dejavnik je tudi prisotnost virusa v populaciji.

\"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi.\" – dr. Mateja Logar

\"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus,\" razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

\"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta.\"

V zadnjem delu oddaje pogledamo še na južno poloblo, kjer lahko upad števila respiratornih okužb pripišemo poostrenim ukrepom, ki so jih države sprejele pretekle mesece. Ima stanje na jugu tudi kakšno napovedno vrednost to zimo za nas na severu?

\"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2.\" – mag. Katarina Prosenc Trilar

","excerpt":"O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi","featured-media-id":22847,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174717077","abovetitle":"","subtitle":"O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi","category-text":"False","permalink":"2020/08/frekvenca-x-198/","show-start":"2020-09-10T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-10T12:30:00+02:00","audio-length":"1835","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/10/Strokovnjakeskrbidolgotrajnookrevanjepookubiskoronavirusom4894056.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717077","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni.\" – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

"},{"kind":"html","content":"

\"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi.\" – dr. Mateja Logar

"},{"kind":"html","content":"

\"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus,\" razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2.\" – mag. Katarina Prosenc Trilar

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22847"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22847"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118194","attributes":{"wp-id":448911,"date":"2020-08-31T14:08:09+02:00","modified":"2020-08-31T16:27:31+02:00","slug":"na-kemijskem-institutu-razvijajo-cepivo-proti-koronavirusni-bolezni","post-type":"post","title":"Kemijski inštitut z obetavnimi novicami o razvoju cepiva proti covidu-19","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/na-kemijskem-institutu-razvijajo-cepivo-proti-koronavirusni-bolezni/","content":"

Na Kemijskem inštitutu so dopoldne predstavili prve rezultate predkliničnega testiranja prvega slovenskega kandidata za cepivo proti koronavirusni bolezni covid-19. Cepivo je mogoče zasnovati na več različnih načinov, med najstarejšimi in tudi najpogostejšimi so pristopi na osnovi inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa oziroma vnesenih proteinov, vse več pa je naprednih pristopov, ki temeljijo zgolj na virusnem genskem materialu, kar je veliko hitrejša metoda. Cepivo, ki ga razvijajo raziskovalci na Kemijskem inštitutu, so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T.

$\"\"$ Raziskovalci opozarjajo, da rezultati predkliničnih študij predstavljajo šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga, saj je potrebno izvesti obsežne in drage klinične raziskave na ljudeh ter da več cepiv v višjih stopnjah testiranja po svetu kaže obetavne rezultate. Kljub temu menijo, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, dokler ne bo učinkovitega, dostopnega in varnega cepiva.

","excerpt":"Na svetu je trenutno znanih 233 kandidatov za cepivo, nekaj manj kot 200 jih je v predklinični fazi, 37 pa jih je že v kliničnih raziskavah ","featured-media-id":22755,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174714888","abovetitle":"","subtitle":"Na svetu je trenutno znanih 233 kandidatov za cepivo, nekaj manj kot 200 jih je v predklinični fazi, 37 pa jih je že v kliničnih raziskavah ","category-text":"False","permalink":"2020/08/na-kemijskem-institutu-razvijajo-cepivo-proti-koronavirusni-bolezni/","show-start":"2020-08-31T14:45:00+02:00","show-end":"2020-08-31T15:00:00+02:00","audio-length":"617","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/31/NaKemijskemintituturazvijajocepivoprotikoronavirusniboleznicovid194880982.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174714888","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22755"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22755"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117973","attributes":{"wp-id":448144,"date":"2020-08-26T11:25:23+02:00","modified":"2020-08-28T10:31:15+02:00","slug":"hegel-je-imel-izjemen-vpliv-na-slovensko-filozofijo","post-type":"post","title":"Hegel je imel izjemen vpliv na slovensko filozofijo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/hegel-je-imel-izjemen-vpliv-na-slovensko-filozofijo/","content":"

Na današnji dan mineva natanko 250 let od rojstva nemškega filozofa Georga Friedricha Wilhelma Hegla, ki velja za enega od najpomembnejših filozofov v zgodovini filozofije. O njegovi politični filozofiji, zgodovini filozofije, ki jo je zastavil, in vplivu Hegla na tokove slovenske filozofske misli smo se pozanimali pri filozofu dr. Gregorju Modru.

Francoska revolucija in politična filozofija

Hegla je močno zaznamovala francoska revolucija. Razumel jo je kot svetovnozgodovinski dogodek, ki je inavguriral čisto novo zgodovinsko obdobje, v katerem človeštvo samo sebe dojema kot popolnoma svobodno. Heglovo politično filozofijo so pogosto razumeli kot konservativno, poveličevanje pomena države kot politične tvorbe. Vendar je v resnici stavil na tezo, da človekova svoboda ni le abstraktna pravica posameznika, temveč dobi najmočnejši izraz v dobro urejeni politični skupnosti, se pravi v državi. Za Hegla torej država ni v nasprotju s svobodo, saj se človeška svoboda lahko uresniči šele z državno zakonodajo.

\"To se mi zdi za današnji čas izjemno pomembna misel, saj svobodo danes po večini razumemo le kot abstraktno pravico do izbire med možnostmi, ki nam jih ponujajo drugi – po večini so to korporacije. Že zamisel, da človeška svoboda ni v izbiri med možnostmi, ki so nam vsiljene, temveč v tem, da prebijemo okvir izbire in vzpostavimo novega – lahko danes sama po sebi deluje zelo radikalno.\" – dr. Gregor Moder

Heglov koncept zgodovine

Hegla lahko po Modrovih besedah štejemo za pravega začetnika filozofije zgodovine. Zanj je namreč zgodovina v pomenu nizanja zgodovinskih naključnosti popolnoma nepomembna – kdaj se je neki kralj rodil, koga je zaplodil, s kom se je vojskoval in kdaj je umrl, vse to so samo podatki, ki ne povedo ničesar resničnega. Namesto tega je Hegel svetovno zgodovino razumel kot postopen razvoj in uresničenje pojma svobode.

\"Najzanimivejše pri Heglovem pogledu na zgodovino je najbrž to, da po njegovem zgodovinski razvoj ni posledica zavestnih ciljev, ki si jih zadajo posamezniki ali celi narodi, temveč stranski produkt, popolnoma nepredviden rezultat teh prizadevanj. Zato se iz nje tudi ne moremo ničesar naučiti; hočem reči, zgodovina ne ponuja nikakršnih naukov ali receptov, nikakršnih odgovorov na vprašanje, kaj storiti v konkretnem položaju. Lahko samo vztrajamo pri tistem, kar mislimo, da je prav; in šele ob končnem propadu dejanja, ki zaznamuje ne samo nas, ampak vso generacijo, lahko vznikne novo zgodovinsko stanje.\" – dr. Gregor Moder

","excerpt":"Minilo je 250 let od rojstva velikana filozofije Georga Friedricha Wilhelma Hegla","featured-media-id":22723,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174714163","abovetitle":"","subtitle":"Minilo je 250 let od rojstva velikana filozofije Georga Friedricha Wilhelma Hegla","category-text":"False","permalink":"2020/08/hegel-je-imel-izjemen-vpliv-na-slovensko-filozofijo/","show-start":"2020-08-27T14:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"876","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/27/250letodrojstvavelikanafilozofijeHegla4877250.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174714163","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Francoska revolucija in politična filozofija

"},{"kind":"html","content":"

\"To se mi zdi za današnji čas izjemno pomembna misel, saj svobodo danes po večini razumemo le kot abstraktno pravico do izbire med možnostmi, ki nam jih ponujajo drugi – po večini so to korporacije. Že zamisel, da človeška svoboda ni v izbiri med možnostmi, ki so nam vsiljene, temveč v tem, da prebijemo okvir izbire in vzpostavimo novega – lahko danes sama po sebi deluje zelo radikalno.\" – dr. Gregor Moder

"},{"kind":"html","content":"

Heglov koncept zgodovine

"},{"kind":"html","content":"

\"Najzanimivejše pri Heglovem pogledu na zgodovino je najbrž to, da po njegovem zgodovinski razvoj ni posledica zavestnih ciljev, ki si jih zadajo posamezniki ali celi narodi, temveč stranski produkt, popolnoma nepredviden rezultat teh prizadevanj. Zato se iz nje tudi ne moremo ničesar naučiti; hočem reči, zgodovina ne ponuja nikakršnih naukov ali receptov, nikakršnih odgovorov na vprašanje, kaj storiti v konkretnem položaju. Lahko samo vztrajamo pri tistem, kar mislimo, da je prav; in šele ob končnem propadu dejanja, ki zaznamuje ne samo nas, ampak vso generacijo, lahko vznikne novo zgodovinsko stanje.\" – dr. Gregor Moder

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22723"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22723"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117406","attributes":{"wp-id":446305,"date":"2020-08-14T00:10:58+02:00","modified":"2020-08-27T13:14:30+02:00","slug":"zivljenjski-slog-34","post-type":"post","title":"V čem je skrivnost Nove Zelandije? V dobri komunikaciji","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/zivljenjski-slog-34/","content":"

Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, \"daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila.\"

\"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila.\"

Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.

\"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila.\"

Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. \"Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav.\"

\"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih.\"

Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. \"Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta,\" pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.

","excerpt":"Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade","featured-media-id":22720,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174714105","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade","category-text":"False","permalink":"2020/08/zivljenjski-slog-34/","show-start":"2020-08-27T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-27T11:30:00+02:00","audio-length":"783","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/27/ZakajjeNovaZelandijatakouspenozajezilaepidemijokoronavirusa4876852.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174714105","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22720"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22720"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117223","attributes":{"wp-id":445593,"date":"2020-08-10T00:10:55+02:00","modified":"2020-08-24T14:09:09+02:00","slug":"nedeljski-gost-220","post-type":"post","title":"V kriznih časih pridejo iz človeka najlepše, pa tudi temne strani","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/nedeljski-gost-220/","content":"

Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha.

\"V kriznih časih pride iz človeka najlepše, pa tudi temne strani. V tem obdobju koronavirusa smo bili osamljeni, pa vendar je prišla do izraza tudi iskrivost duha, pravo prijateljstvo.\"

Profesor Edvard Kovač na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje etiko za bodoče medicinske sestre in trdi, da je prijaznost medicinskih sester druga dimenzija zdravljenja.

\"Medicina kot taka je vrhunska znanost, vendar ko postane vrhunska znanost, doživi hudo hibo, da neha biti humana v širšem pomenu besede, da človeški odnosi niso več celostni. Zdravnik bo vedno več vedel glede stroke, medicinska sestra pa lahko vnese etični vidik medosebnih odnosov. Njeno delo ni samo znanstveno, ni samo veščina, ampak je tudi umetnost medosebnih odnosov.\"

Slovenci smo se razvijali skozi družinske odnose. Tudi tam, kjer se zelo razumejo, je kar nekaj razhajanj: \"Zdi se mi, da prav iz tega izhaja ta oseba prizadetost, da ne znamo debatirati zgolj o mnenju, ampak vse razumemo kot osebni napad.\" V družini smo najbolj ranljivi, ampak tudi največ odpuščamo.

\"Prva stopnja je, da vsak človek stoji za svojo besedo. Zagovarjam misel, da mora biti vsakdo podpisan s svojim imenom. Družbena omrežja so javna omrežja. Če bi vsak z imenom in priimkom stal za to besedo, bi že bilo drugače.\"

Kadar znanost ni več znanost, postane ideologija, so pa resnice preden so obravnavane v filozofiji, že razkrite v idejah literatov.

\"Ko beremo filozofske spise, moramo priti do tega, da bomo prišli do neizrekljivega. Enkrat moramo umolkniti. A ni to samo v filozofiji, tudi, če poslušamo Beethovna ali Mozarta, ugotovimo, da je to tako lepo, da moramo umolkniti.\"

Glasba po izboru Nedeljskega gosta dr. Edvarda Kovača:

","excerpt":"Profesor in pater dr. Edvard Kovač o tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti ","featured-media-id":22658,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174713261","abovetitle":"","subtitle":"Profesor in pater dr. Edvard Kovač o tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti ","category-text":"False","permalink":"2020/08/nedeljski-gost-220/","show-start":"2020-08-23T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-23T11:30:00+02:00","audio-length":"2288","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/22/EdvardKova4871717.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713261","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V kriznih časih pride iz človeka najlepše, pa tudi temne strani. V tem obdobju koronavirusa smo bili osamljeni, pa vendar je prišla do izraza tudi iskrivost duha, pravo prijateljstvo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Profesor Edvard Kovač na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje etiko za bodoče medicinske sestre in trdi, da je prijaznost medicinskih sester druga dimenzija zdravljenja.

"},{"kind":"html","content":"

\"Medicina kot taka je vrhunska znanost, vendar ko postane vrhunska znanost, doživi hudo hibo, da neha biti humana v širšem pomenu besede, da človeški odnosi niso več celostni. Zdravnik bo vedno več vedel glede stroke, medicinska sestra pa lahko vnese etični vidik medosebnih odnosov. Njeno delo ni samo znanstveno, ni samo veščina, ampak je tudi umetnost medosebnih odnosov.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Prva stopnja je, da vsak človek stoji za svojo besedo. Zagovarjam misel, da mora biti vsakdo podpisan s svojim imenom. Družbena omrežja so javna omrežja. Če bi vsak z imenom in priimkom stal za to besedo, bi že bilo drugače.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kadar znanost ni več znanost, postane ideologija, so pa resnice preden so obravnavane v filozofiji, že razkrite v idejah literatov.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko beremo filozofske spise, moramo priti do tega, da bomo prišli do neizrekljivega. Enkrat moramo umolkniti. A ni to samo v filozofiji, tudi, če poslušamo Beethovna ali Mozarta, ugotovimo, da je to tako lepo, da moramo umolkniti.\"

"},{"kind":"html","content":"

Glasba po izboru Nedeljskega gosta dr. Edvarda Kovača:

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22658"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22658"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117740","attributes":{"wp-id":447382,"date":"2020-08-21T12:33:42+02:00","modified":"2020-08-23T11:49:29+02:00","slug":"poletna-sola-strojnistva","post-type":"post","title":"Mladi 'da Vinciji' na poletni šoli strojništva","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/poletna-sola-strojnistva/","content":"

Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je ta teden potekala Poletna šola strojništva, že sedma zapovrstjo, ki je to pot privabila 82 udeležencev, od šestega razreda osnovne šole do zadnjih letnikov srednje. Poletna šola, ki je letos zaradi koronavirusa potekala nekoliko drugače kot v preteklosti, je postregla z devetimi različnimi delavnicami, od energetike, mehatronike, konstruiranja, hidravlike in letalstva.

\"\" — \n3-D tisk (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nTekmovanje izdelave in vožnje modelov avtonomnih vozil (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nSolarni panel iz pločevink (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nPoišči balon in ga predri z laserjem (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nIzdelava in modeliranje prenosne vremenske postaje (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nIzdelava hidravlične roke (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nGradnja modela letala (Poletna šola strojništva)Foto: FS

","excerpt":"Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so za osnovnošolce in srednješolce pripravili Poletno šolo strojništva","featured-media-id":22666,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174713248","abovetitle":"","subtitle":"Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so za osnovnošolce in srednješolce pripravili Poletno šolo strojništva","category-text":"False","permalink":"2020/08/poletna-sola-strojnistva/","show-start":"2020-08-22T16:45:00+02:00","show-end":"2020-08-22T17:00:00+02:00","audio-length":"597","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/22/PoletnaolastrojnitvavLjubljani4871699.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713248","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \n3-D tisk (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nTekmovanje izdelave in vožnje modelov avtonomnih vozil (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nSolarni panel iz pločevink (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nPoišči balon in ga predri z laserjem (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nIzdelava in modeliranje prenosne vremenske postaje (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nIzdelava hidravlične roke (Poletna šola strojništva)Foto: FS

\"\" — \nGradnja modela letala (Poletna šola strojništva)Foto: FS

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22666"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22666"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117837","attributes":{"wp-id":447698,"date":"2020-08-23T11:55:45+02:00","modified":"2020-08-23T13:33:02+02:00","slug":"to-poletje-zelo-veliko-posredovanj-gorskih-resevalcev","post-type":"post","title":"To poletje zelo veliko posredovanj gorskih reševalcev","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/to-poletje-zelo-veliko-posredovanj-gorskih-resevalcev/","content":"

V zadnjih nekaj dneh so gorski reševalci zabeležili že približno 20 intervencij. Lepo sončno vreme v gore privablja veliko število ljudi, marsikdo pa izkorišča zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta. Običajni vzroki za klic na pomoč so padci, zdrsi, poškodbe, epileptični napadi, pa tudi dehidriranost.

\"Reševalci smo presenečeni nad veliko potrebo po posredovanju v gorah letos poleti. Situacija je alarmantna, beležimo preko 320 dogodkov. Največkrat je treba posredovati v Julijcih.\" - Toni Smolej

Helikopter se navadno do ponesrečenca dvigne v petih do desetih minutah, ob helikopterju pa vedno hkrati steče tudi klasično reševanje. Povprečen čas od poziva do prihoda ponesrečenca v bolnišnico je ura in 15 minut, v pripravljenosti pa je več kot 80 reševalcev.

\"Letos je veliko primerov izčrpanosti, in to med zelo mladimi ljudmi. Mladi so pogosto zelo slabo opremljeni, ne zavedajo se, da potrebujejo občutno večje količine vode, sploh pa reševalci šokirani opažamo, da se vse več ljudi v visokogorje podaja popoldne. Rana ura, zlata ura!\"

","excerpt":"Predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Toni Smolej o razmerah v gorah ","featured-media-id":22674,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174713243","abovetitle":"","subtitle":"Predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Toni Smolej o razmerah v gorah ","category-text":"False","permalink":"2020/08/to-poletje-zelo-veliko-posredovanj-gorskih-resevalcev/","show-start":"2020-08-22T12:40:00+02:00","show-end":"2020-08-22T12:50:00+02:00","audio-length":"719","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/22/Topoletjezelovelikoposredovanjgorskihreevalcev4871524.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713243","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Reševalci smo presenečeni nad veliko potrebo po posredovanju v gorah letos poleti. Situacija je alarmantna, beležimo preko 320 dogodkov. Največkrat je treba posredovati v Julijcih.\" - Toni Smolej

"},{"kind":"html","content":"

\"Letos je veliko primerov izčrpanosti, in to med zelo mladimi ljudmi. Mladi so pogosto zelo slabo opremljeni, ne zavedajo se, da potrebujejo občutno večje količine vode, sploh pa reševalci šokirani opažamo, da se vse več ljudi v visokogorje podaja popoldne. Rana ura, zlata ura!\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"182"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22674"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22674"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117186","attributes":{"wp-id":445527,"date":"2020-08-09T00:11:09+02:00","modified":"2020-08-27T16:02:57+02:00","slug":"aktualno-20","post-type":"post","title":"Globalne temperature v vzponu, Arktika kmalu brez ledu","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/aktualno-20/","content":"

Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.

Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: \"Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti.\" Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.

\"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv.\"

Rojeva se nova mrzlica, mrzlica osvajanja novih plovnih poti v severnih morjih

In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.

\"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala.\"

Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. \"Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti.\"

Bo leto 2020 preseglo rekordno leto 2016?

Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. \"Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče.\"

\"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli.\" - Zack Labe

To ni naključje

Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.

\"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000.\" - Michael Mann

\"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes,\" pravi Mann. \"Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje.\"

\"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila.\"

Strani nasprotnikov pojenja sapa

Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. \"Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami,\" sklene Mann.

Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. \"O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale.\"

","excerpt":"O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom","featured-media-id":22654,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174713213","abovetitle":"","subtitle":"O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom","category-text":"False","permalink":"2020/08/aktualno-20/","show-start":"2020-08-22T12:00:00+02:00","show-end":"2020-08-22T12:30:00+02:00","audio-length":"968","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/22/SvetovnetemperaturevvzponuArktikakmalubrezledu4871486.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713213","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv.\"

"},{"kind":"html","content":"

Rojeva se nova mrzlica, mrzlica osvajanja novih plovnih poti v severnih morjih

"},{"kind":"html","content":"

\"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala.\"

"},{"kind":"html","content":"

Bo leto 2020 preseglo rekordno leto 2016?

"},{"kind":"html","content":"

\"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli.\" - Zack Labe

"},{"kind":"html","content":"

To ni naključje

"},{"kind":"html","content":"

\"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000.\" - Michael Mann

"},{"kind":"html","content":"

\"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila.\"

"},{"kind":"html","content":"

Strani nasprotnikov pojenja sapa

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"},{"type":"Category","id":"149"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22654"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22654"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"182","attributes":{"slug":"majasumej","name":"Maja Šumej","twitter":"","facebook":"","title":"Voditeljica","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnams-1-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnams-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Category","id":"149","attributes":{"wp-id":895,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/znanost/","name":"Znanost","slug":"znanost","parent-wp-id":0,"permalink":"znanost/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"186","attributes":{"wp-id":1285,"description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/radiovedni/","name":"Radiovedni","slug":"radiovedni","parent-wp-id":0,"permalink":"radiovedni/","show-description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-1400x1400_px-radiovedni2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"193","attributes":{"wp-id":1295,"description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-kvadrat-4d-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"156"},{"type":"CategoryShowLink","id":"160"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"75","attributes":{"wp-id":33,"description":"V daljšem nedeljskem pogovoru izpostavljamo izjemne posameznike in njihovo delo.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/gost/","name":"Nedeljski gost","slug":"gost","parent-wp-id":0,"permalink":"gost/","show-description":"V daljšem nedeljskem pogovoru izpostavljamo izjemne posameznike in njihovo delo.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/nedeljski-gost-1400x1400_px-38-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Nedelja","broadcast-hour":"10.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"18"},{"type":"CategoryShowLink","id":"131"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"22174","attributes":{"wp-id":436561,"title":"radiovedni","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22654","attributes":{"wp-id":447377,"title":"Arktika in Antarktika","caption":"Na Arktiki in Antarktiki se segrevanje ozračja močno pozna","media-source":"AP Photo/Natacha Pisarenko/MMC RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/arktika-in-antarktika-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/arktika-in-antarktika-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/arktika-in-antarktika-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/arktika-in-antarktika-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22658","attributes":{"wp-id":447390,"title":"edvard kovač-3","caption":"Edvard Kovač","media-source":"Maja Ratej","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22666","attributes":{"wp-id":447590,"title":"Gradnja in preizkušanje modelov avtomobilov","caption":"Gradnja in preizkušanje modelov avtomobilov (Poletna šola strojništva)","media-source":"FS","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/gradnja-in-preizkusanje-modelov-avtomobilov-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/gradnja-in-preizkusanje-modelov-avtomobilov-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/gradnja-in-preizkusanje-modelov-avtomobilov-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/gradnja-in-preizkusanje-modelov-avtomobilov-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22674","attributes":{"wp-id":447703,"title":"julijske alpe","caption":"Julijske Alpe","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/julijske-alpe-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/julijske-alpe-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/julijske-alpe-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/julijske-alpe-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22720","attributes":{"wp-id":448307,"title":"Jacinda Ardern","caption":"Jacinda Ardern, novozelandska premierka","media-source":"MMC/ AP","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/jacinda-ardern-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/jacinda-ardern-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/jacinda-ardern-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/jacinda-ardern.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22723","attributes":{"wp-id":448348,"title":"grega_hegel","caption":"dr. Gregor Moder","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/grega_hegel-960x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/grega_hegel-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/grega_hegel-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/grega_hegel.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22755","attributes":{"wp-id":448912,"title":"tiskovka kemijski inštitut (2)","caption":"Utrinek s tiskovne konference, na kateri so danes predstavili razvoj cepiva","media-source":"Maja Ratej","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tiskovka-kemijski-institut-2-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tiskovka-kemijski-institut-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tiskovka-kemijski-institut-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tiskovka-kemijski-institut-2-1200x1040.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22847","attributes":{"wp-id":450586,"title":"korona","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/corona-coronavirus-virus-blood-5174671/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22869","attributes":{"wp-id":450933,"title":"NIB_15.6.2020_076","caption":"Raziskave krompirja na Nacionalnem inštitutu za biologijo","media-source":"NIB","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/nib_15-6-2020_076-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/nib_15-6-2020_076-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/nib_15-6-2020_076-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/nib_15-6-2020_076-1200x803.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22872","attributes":{"wp-id":451063,"title":"Iter_aerial_2017_Halfway_to_first_plasma_(45588568915)","caption":"Gradnja fuzijske elektrarne ITER v Franciji","media-source":"Wikimedia","media-source-url":"https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Iter_aerial_2017_Halfway_to_first_plasma_(45588568915).jpg","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/iter_aerial_2017_halfway_to_first_plasma_45588568915-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/iter_aerial_2017_halfway_to_first_plasma_45588568915-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/iter_aerial_2017_halfway_to_first_plasma_45588568915-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/iter_aerial_2017_halfway_to_first_plasma_45588568915-1200x795.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22886","attributes":{"wp-id":451358,"title":"test-tube-5065425_1920","caption":"Testiranje na novi koronavirus","media-source":"fernandozhiminaicela / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/test-tube-covid-19-mask-medical-5065425/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/test-tube-5065425_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/test-tube-5065425_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/test-tube-5065425_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/test-tube-5065425_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":46,"count":546}}}