{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=42&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"111905","attributes":{"wp-id":429830,"date":"2020-05-08T00:13:31+02:00","modified":"2020-05-25T16:11:32+02:00","slug":"frekvenca-x-186","post-type":"post","title":"Med majskimi travami","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/frekvenca-x-186/","content":"

V novi Frekvenci se posvečamo predvsem tistim, ki na pisanem majskem travniškem gobelinu niso v prvem planu, a so ključne, zelo stare in za človeka skozi vse njegove civilizacije izjemno pomembne. To so trave. Kot boste slišali, so trave z nami povezane prek žit (ja, žita izhajajo prav iz trav), dotaknili pa se bomo tudi alergij, ki nam jih povzroča cvetni prah trav, ter tega, kako je vzgoja trav v obliki žit povzročila prave podnebne spremembe. Sogovornica bo znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in profesorica na Univerzi v Ljubljani in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana dr. Marina Dermastia.

Pravo čudo je že cvetni prah trav

Kot je razložila, so “trave enokaličnice, na tem razvojnem drevesu rastlin so precej visoko, so tudi vetrocvetke in imajo vse svoje razmnoževalne organe prirejene temu najboljšemu načinu opraševanja. To je tisto, kar je pri travah zelo zanimivo.” Na svetu poznamo približno 400.000 rastlinskih vrst, od tega je samo med travami znanih 12.000 vrst v 780 rodovih. Da so do danes prehodile že dolgo geološko pot, izdaja cvetni prah, ki se v fosilih odlično ohranja in je dostikrat tisti, ki arheologom pomaga pri določanju starosti najdišč. Cvetni prah ima dve značilnosti, zaradi katerih je še posebej uporaben za preučevanje evolucije rastlin: Zaradi sporopolenina v zunanjih stenah pelodnih zrn, ki je eden najodpornejših materialov, je zelo odporen proti razpadanju, zato ga pogosto najdemo v starodavnih tleh. In kot drugo, rastlinske družine in vrste imajo zelo svojstven tip cvetnega prahu, ki ga je mogoče med sabo zlahka ločevati. Najstarejše najdbe fosiliziranega travnatega cvetnega prahu segajo v obdobje od 60 do 70 milijonov let v preteklost. Nekatere študije celo kažejo, da so trave morda še bolj starodavne, saj so njihove ostanke našli celo v fosiliziranem gnoju rastlinojedih dinozavrov, ki so živeli že pred 80 milijoni let in se, verjetno, mastili tudi s travo.

“Dobro pa sem si tudi zapomnil, da je mama rekla, da sem tako nor, da bi lahko slišal travo rasti. Nestrpno sem čakal, da bo pomlad in bo začela trava rasti. In v aprilu, ko je bilo naše pobočje lepo zeleno, sem večkrat legel na bok in pritiskal uho k zemlji, pa nisem nič razločnega slišal. Ko me je videla mama, se je seveda spet ustrašila. Mogoče se je bala, da bi se prehladil. – Kaj pa delaš na tleh? – Ja, poslušam, kako trava raste. – Kaj?, je vzkliknila. – Saj si ti rekla, sem se branil. – Rekla, seveda rekla … se je jezila, potem pa dodala še eno modrost, ki sem jo slišal potem velikokrat v življenju in še zadnjič, ko sem se zaletel z avtom v štor. – Bolj si star, bolj si nor …” Tone Partljič v zbirki spominskih črtic Slišal sem, kako trava raste

Trave so naše glavne udomačene poljščine

Preučevanje evolucijskega razmerja med organizmi se imenuje filogenetika. Tradicionalno lahko na ta razmerja sklepamo iz morfoloških podobnosti med organizmi, s pojavom molekularne biologije pa so postale pri določanju evolucijskih razmerij pomembne analize DNK in beljakovinskih zaporedij. Če predpostavimo, da se mutacije dogajajo s konstantno hitrostjo, lahko te razlike uporabimo kot neke vrste molekularno uro, s katero lahko merimo čas evolucije. Tako so znanstveniki ugotovili, da sta imela pšenica in riž skupnega prednika, ki je obstajal pred približno od 40 do 54 milijoni let, še dalj v preteklost, v obdobju od 45 do 60 milijonov let, pa se je ta skupni prednik pšenice/riža odcepil od sirka. Ko so v delavnico narave posegli ljudje neolitika, pa so se genske spremembe izjemno pospešile.

\"\" — Marina Dermastia
*foto:* Osebni arhiv

“Načeloma nas vse, kar vemo o zgodovini trav in njihovi povezavi z ljudmi, vodi 10.000 let v preteklost na območje rodovitnega polmeseca na Bližnjem vzhodu.” Človek je travo udomačil tam, ob čemer je udomačena trava primer gensko spremenjenega organizma, poudarja Marina Dermastia. “Naša krušna pšenica je izjemno kompleksen gensko spremenjeni organizem, v njej so celotni genomi kar treh različnih vrst trav. Nobena od njih ni bila nič posebnega, a kombinacija teh genskih pretvorb je vodila do tega, kar danes predstavlja pšenica s svojimi velikimi klasi in zrni.”

ŠEL BOM,
\nmed visoke majske trave bom šel.
\nTrave so lepe,
\ntrave so dobre,
\ntrave so zdrave,
\ntrave imajo svojo modrost,
\nprastaro modrost zemlje,
\ntrave so daleč od ljudi.
\n
Šel bom med visoke majske trave.
\nTrave so pokončne
\nin pokonci umirajo,
\ntrave niso ljudje,
\nmed travami je vse razumljivo
\nin preprosto
\nkot tekanje mravelj
\nin prizadevanje žuželk
\n– še smrt,
\ntrave imajo veliko dušo
\nin mehke mehke zelene roke.
\n
Šel bom
\nin se mednje vrgel na obraz.
\n
– Ivan Minatti

Eden od genov, ki je bil vključen v pšenico iz predniške divje trave, kodira beljakovino gluten. Ta majhen košček genskega materiala omogoča pšenici, da v zrnih izdeluje velike količine glutena. Ta je nujen za izdelavo kruha, saj z lovljenjem mehurčkov ogljikovega dioksida, ki jih izdelujejo kvasovke, povzroči vzhajanje. Brez njega bi bil naš vsakdanji kruh trd in težak. Zaradi preobčutljivosti nekaterih ljudi na gluten zadnje čase opažamo trend vnovičnega obračanja k manj predelanim in bolj prvobitnim pražitom. Ob najpopularnejši piri ste gotovo slišali tudi za kamut oziroma korasan ter eno- in dvozrnico, po tuje einkorn in emmer. Ljudje, ki trpijo samo za preobčutljivostjo na gluten, naj bi te vrste žit prenašali lažje. Za pšenico einkorn oziroma enozrnico, denimo, velja, da je najstarejša gojena vrsta pšenice in morda vrsta, iz katere izhaja vsa gojena pšenica. Študije kažejo, da so jo gojili v jugovzhodni Turčiji že od pred 10 do 40 tisoč leti.

Tudi Slovenci imamo pomembnega žlahtnitelja žit

Omenimo pa še eno vrsto žita, s katero je povezan veliki Slovenec Fran Jesenko, ki je bil mednarodno priznani genetik. Gospod, ki je bil med drugim zaslužen za imenovanje Triglavskih jezer kot Triglavskega narodnega parka in za zaščito ljubljanskega parka Tivoli, bil pa je tudi prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije, je zaslovel s svojim žlahtnjenjem žit, še posebej sta ga zanimali pšenica in rž. Križanec nosi posebno ime – tritikala.

Jesenko je bil prvi, ki je z genetskimi raziskavami križal pšenico in rž (pšenico je umetno opraševal s cvetnim prahom rži) in vzgojil rodne potomce, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku komercialne tritikale. Kot so pojasnili na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, genetske in tehnološke meje razvoja tritikale še niso dosežene. Tritikala, v kateri vsebnost glutena sicer ni zmanjšana, velja za odpornejšo na neugodne vremenske razmere in povzročitelje bolezni, zato jo številni opisujejo kot krušno žito prihodnosti. V Sloveniji imamo po podatkih iz lanskega leta skupno skoraj 7000 hektarjev obdelovalnih površin te poljščine, iz katere lahko v grobem pridelamo štiri tone pridelka.

Sladkorni trs, na videz neugledna trava, krojil tokove zgodovine

Ob pšenici pa so bile trave odskočna deska tudi za nekatere druge ključne vire prehrane tudi drugod po svetu. “Imamo tri vire, kjer se je zgodila udomačitev trav,” pojasnjuje Marina Dermastia. “Bližnji vzhod, kjer so začeli gojiti pšenico, Daljni vzhod, kjer so udomačili riž, in malo pozneje, pred 7000 leti, še Srednja Amerika, natančneje Mehika, kjer so Indijanci udomačili koruzo.” Raziskave kažejo, da je bila prva prednica koruze teozint, vzgoja koruze iz njega pa se je po njenih besedah zgodila v 700 letih, kar je po njenem zelo kratko obdobje za takšen proces. “Zgoditi se je moralo zelo veliko mutacij, da so vzgojili to, kar danes poznamo kot koruzo.”

Med travami so tudi take, ki niso del osnovne prehrane, a so bile in so še pomembne za svetovno gospodarstvo, s čimer so vplivale tudi na strateški razvoj nekaterih območij sveta. Taka zvezda med poljščinami je sladkorni trs. “Sladkorni trs prihaja iz Papue Nove Gvineje, zelo kmalu se je razširil po svetu, v pokolumbijskem času so ga začeli na veliko saditi na Karibih.” Sladkor, ki so ga pridobivali iz njega, je postal prehrana bogatih, luksuz in s tem tudi zelo iskano živilo. Na Karibih so začeli postavljati velike plantaže sladkornega trsa, ki so bile povezane z uvozom sužnjev iz Afrike, sladkorni trs in suženjstvo sta šla z roko v roki. “Ena taka trava, ki je videti čisto neugledna, je pomenila zelo veliko v človeški zgodovini, še posebej v zadnjem obdobju razvoja človeške civilizacije.”

Zakaj so bile trave v zgodovini tako primerne za udomačitev?

\"\" — MNOGOCVETNA LJULKA (Lolium multiflorum)
*foto:* Marko Trebušak

Razlogov je več, poudarimo tri. Številne trave imajo enoletni življenjski cikel, zaradi katerega jih lahko požanjemo in znova posejemo naslednje leto na sveže preorano njivo. V primerjavi s številnimi drugimi rastlinami trave niso odvisne od kemične zaščite pred škodljivci, temveč se pred njimi branijo s fizično obrambo v obliki ostrih silikatnih in nazobčanih listov. To pomeni, da se pri hranjenju z njimi ne moremo zastrupiti. Energijsko bogata semena so suha in trda in jih lahko zato tudi dolgo hranimo. In kot tretje, številne žitarice, vključno s koruzo, sirkom, prosom, sladkornim trsom in tefom, so v evoluciji razvile posebno obliko fotosinteze – tako imenovano C4 fotosintezo. Ta posebna oblika presnove jim omogoča večjo produktivnost, kar se še posebej obrestuje na suhih območjih, na katerih primanjkuje hranil. C4 fotosintezo ima le tri odstotke znanih rastlin, ki pa so odgovorne za kar tretjino vsega ogljika, ki ga rastline vežejo na kopnem. Prav zato imajo te vrste rastlin zelo pomemben vpliv na naše podnebje. Trave s C4 fotosintezo so se začele širiti po ravnicah in savanah planeta pred 6,5 milijona let, saj jih niso popasle črede velikih pašnih sesalcev. Kot posledica je bila C4 fotosinteza odgovorna za zmanjšanje atmosferskega CO2 in posledično za znižanje globalne temperature.

Marina Dermastia pa je ob tem dodala: “S tem ko smo začeli gojiti monokulture trav, se je veliko teh silicijevih spojin spiralo v reke in prešlo v morje. Pred to veliko ekspanzijo trav v morjih ni bilo veliko diatomej, planktonskih alg, ki imajo zaščitne sloje iz silicija. Vzporedno z razvojem trav so se razvile diatomeje, ki pa so danes odgovorne za od 30 do 50 odstotkov vsega kisika, ki nastane iz fotosinteze.” Trave so velik ponor C02, dodatno pa so nato k znižanju globalnega segrevanja pripomogle še diazomeje.

Trave so tudi zelo alergene, njihova sezona je vse od maja do avgusta

Trave so namreč tudi ena od bolj alergenih rastlin, alergije nanje pa prav v tem obdobju dosegajo vrhunec. Kot pravi Marina Dermastia, je razlag, zakaj je cvetni prah tako alergen, več. “Stvar je precej kompleksna. Načeloma so alergene tiste trave, ki vsebujejo določene proteine, ki so vključeni v razmnoževanje. To je ena skupina beljakovin, ki jih nimajo vse rastline, niso sorodne med sabo, so pa neposredno vključene v spolno razmnoževanje rastlin. Največ jih je v brezovkah, travah, ambroziji …”

To, da se alergije tako povečujejo, pa danes po njenih besedah povezujejo z onesnaženjem. Prav v tem času smo sicer v obdobju najvišjih pomladnih alergijskih obremenitev, ki sovpadajo s sproščanjem cvetnega prahu vetrocvetnih dreves v marcu, aprilu in maju, ko se jim pridružijo trave, ki pa svojo sezono cvetenja sklenejo šele v avgustu. Če ste alergik in negujete vrt, strokovnjaki svetujejo, da daste prednost žužkocvetnim in ne vetrocvetnim rastlinam.

Otrok je vprašal: ‘Kaj je trava?’ In mi ponudil polno pest.
\n
Kako naj mu odgovorim? Kaj je, ne vem bolje od njega.
\n
Mislim, da je trava prapor moje nravi, stkan iz zelene, upanja polne snovi.
\n
Mogoče, si mislim, je robec Gospodov, dišeče darilo, spominek –
\n
Namerno odvržen, z lastnikovim imenom v kakšnem kotu, ki ga lahko vidimo in rečemo, Čigav?
\n
Mogoče, si mislim, je trava sama otrok, novorojenček rastlinstva.
\n
Mogoče, si mislim, je velik enolik hieroglif in pomeni: rast in brstje sta enaka v širokih in ozkih pasovih, med črnimi kakor belimi ljudstvi, Kanadčan, Virginec, član Kongresa – obdarjam vse enako, sprejemam vse enako.
\n
In zdaj se mi trava zdi kot lepi, neostriženi lasje grobov.
\n
\n
Pesem Walta Whitmana iz zbirke Travne bilke v prevodu Petra Levca
\n
\n

","excerpt":"Na meniju pomladi se je po prvem hodu s cvetočimi drevesi zdaj pred nami znašla rapsodija travniškega okrasja. A trave so veliko več kot to, brez njih ne bi bilo ključnih živil v naši prehrani.","featured-media-id":21702,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174694565","abovetitle":"","subtitle":"Na meniju pomladi se je po prvem hodu s cvetočimi drevesi zdaj pred nami znašla rapsodija travniškega okrasja. A trave so veliko več kot to, brez njih ne bi bilo ključnih živil v naši prehrani.","category-text":"False","permalink":"2020/05/frekvenca-x-186/","show-start":"2020-05-21T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-21T12:30:00+02:00","audio-length":"1495","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/Trave-breznjihnasnebibilo4766328.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694565","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pravo čudo je že cvetni prah trav

"},{"kind":"html","content":"

“Dobro pa sem si tudi zapomnil, da je mama rekla, da sem tako nor, da bi lahko slišal travo rasti. Nestrpno sem čakal, da bo pomlad in bo začela trava rasti. In v aprilu, ko je bilo naše pobočje lepo zeleno, sem večkrat legel na bok in pritiskal uho k zemlji, pa nisem nič razločnega slišal. Ko me je videla mama, se je seveda spet ustrašila. Mogoče se je bala, da bi se prehladil. – Kaj pa delaš na tleh? – Ja, poslušam, kako trava raste. – Kaj?, je vzkliknila. – Saj si ti rekla, sem se branil. – Rekla, seveda rekla … se je jezila, potem pa dodala še eno modrost, ki sem jo slišal potem velikokrat v življenju in še zadnjič, ko sem se zaletel z avtom v štor. – Bolj si star, bolj si nor …” Tone Partljič v zbirki spominskih črtic Slišal sem, kako trava raste

"},{"kind":"html","content":"

Trave so naše glavne udomačene poljščine

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Marina Dermastia
*foto:* Osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

ŠEL BOM,
\nmed visoke majske trave bom šel.
\nTrave so lepe,
\ntrave so dobre,
\ntrave so zdrave,
\ntrave imajo svojo modrost,
\nprastaro modrost zemlje,
\ntrave so daleč od ljudi.
\n
Šel bom med visoke majske trave.
\nTrave so pokončne
\nin pokonci umirajo,
\ntrave niso ljudje,
\nmed travami je vse razumljivo
\nin preprosto
\nkot tekanje mravelj
\nin prizadevanje žuželk
\n– še smrt,
\ntrave imajo veliko dušo
\nin mehke mehke zelene roke.
\n
Šel bom
\nin se mednje vrgel na obraz.
\n
– Ivan Minatti

"},{"kind":"html","content":"

Tudi Slovenci imamo pomembnega žlahtnitelja žit

"},{"kind":"html","content":"

Sladkorni trs, na videz neugledna trava, krojil tokove zgodovine

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj so bile trave v zgodovini tako primerne za udomačitev?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — MNOGOCVETNA LJULKA (Lolium multiflorum)
*foto:* Marko Trebušak

"},{"kind":"html","content":"

Trave so tudi zelo alergene, njihova sezona je vse od maja do avgusta

"},{"kind":"html","content":"

Otrok je vprašal: ‘Kaj je trava?’ In mi ponudil polno pest.
\n
Kako naj mu odgovorim? Kaj je, ne vem bolje od njega.
\n
Mislim, da je trava prapor moje nravi, stkan iz zelene, upanja polne snovi.
\n
Mogoče, si mislim, je robec Gospodov, dišeče darilo, spominek –
\n
Namerno odvržen, z lastnikovim imenom v kakšnem kotu, ki ga lahko vidimo in rečemo, Čigav?
\n
Mogoče, si mislim, je trava sama otrok, novorojenček rastlinstva.
\n
Mogoče, si mislim, je velik enolik hieroglif in pomeni: rast in brstje sta enaka v širokih in ozkih pasovih, med črnimi kakor belimi ljudstvi, Kanadčan, Virginec, član Kongresa – obdarjam vse enako, sprejemam vse enako.
\n
In zdaj se mi trava zdi kot lepi, neostriženi lasje grobov.
\n
\n
Pesem Walta Whitmana iz zbirke Travne bilke v prevodu Petra Levca
\n
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21702"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21702"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111566","attributes":{"wp-id":428925,"date":"2020-05-01T00:13:29+02:00","modified":"2020-05-16T11:10:34+02:00","slug":"frekvenca-x-182","post-type":"post","title":"Naš sistem je zdržal prvi naval, na to novico smo lahko ponosni","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/frekvenca-x-182/","content":"

V okviru nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19 v Sloveniji so bila protitelesa proti novemu koronavirusu odkrita pri 41 od 1368 sodelujočih, kar znaša 3,1 odstotka. Kakšna popotnica so nam lahko dobljeni rezultati? Pri sodelujočih v raziskavi pa smo se tudi pozanimali, kako zanesljivi po specifičnosti in občutljivosti so bili uporabljeni serološki testi in kako samo polovičen odziv udeležencev v raziskavi vpliva na zadostno reprezentativnost rezultatov.

Sogovorniki v oddaji bodo vodja raziskave in odgovorni raziskovalec dr. Mario Poljak, dr. Slavko Kurdija s centra za raziskovanje javnega mnenja na FDV, imunolog dr. Alojz Ihan ter dr. Blaž Zupan in Rafael Irgolič, ki sta vodila podatkovno analizo pridobljenih rezultatov.

“Novica je obenem dobra in tudi potencialno slaba, a veliko več je argumentov, da je zelo dobra,” je rezultate raziskave komentiral glavni raziskovalec prof. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot dobro plat odstrtih številk, ki jih je navrgla raziskava, je navedel predvsem dejstvo, da smo širjenje epidemije z ukrepi učinkovito omejili, kot slabo pa, da večinski del populacije ni prišel v stik z virusom in je tako še naprej dojemljiv za okužbo.

Imunolog prof. Alojz Ihan, ki na tem inštitutu vodi Laboratorij za celično imunologijo, je pričakoval nekoliko nižje vrednosti prekuženosti. “V svetu se je vzpostavil vzorec, da tisti predeli, ki so bili izjemno prizadeti (New York, Lombardija), dosegajo od 10 do 20-odstotno prekuženost, medtem ko se je za države, ki so prizadete podobno kot Slovenija, pričakovala polovico nižja prekuženost.” Te študije so po njegovih besedah pomembne, ker merijo realen utrip epidemije. Še bolje je, če so kontinuirane, saj, kot je dejal, epidemija še ni končana.

Kako zanesljivi so serološki testi?

Ob predstavitvi rezultatov prve faze študije sta se kot glavni pojavili dve vprašanji: kako zanesljivi so bili uporabljeni testi in ali je manj kot polovičen odziv testirancev še dovolj reprezentativen za same rezultate? Najprej k prvemu:

Serološki testi imajo dve lastnosti: občutljivost (v kolikšnem deležu primerov bodo pravilno zaznali pozitiven primer) in specifičnost (v kolikšnem deležu bodo pravilno zaznali negativen primer). Že drobna odstopanja lahko pomenijo precej drugačne rezultate. “Laboratorijski test je imel v trenutku študije po mnenju večine neodvisnih strokovnjakov najboljšo specifičnost in občutljivost,” je pojasnil Poljak. Občutljivost je odvisna od dneva začetka bolezni in testiranja. Bolj zgodaj v fazi okužbe kot testirajo, manjša je občutljivost. “V prvem tednu po okužbi je občutljivost takih testov majhna. V tem obdobju zato uporabljamo neposredno dokazovanje z brisom v nosnem delu žrela. Občutljivost nato narašča, 21 dni po pojavu prvih simptomov pa doseže 100-odstotno vrednost. V raziskavi smo pri preiskovancih hkrati jemali bris in vzorec krvi, kar je bilo v primerjavi s podobnimi raziskavami v tujini najbolj izvirno. Ker bomo ob tem vsakemu preiskovancu sledili na 14 dni, smo prepričani, da s takim pristopom ne bomo zgrešili nobene osebe, ki bi imela okužbo,” je razložil.

S tem so se torej skušali izogniti lažno negativnim rezultatom, kako pa je z lažno pozitivnimi, torej s specifičnostjo testov? “Specifičnost je več kot 99,6-odstotna. Vpliva le na razširitev intervala zaupanja, ne vpliva pa na sam rezultat, ampak le malo poveča negotovost. Razširjenost intervala negotovosti je bila minimalna,” je pojasnil Poljak.

Težava uporabljenih seroloških testov je v tem, da so novi, je ob tem dodal Alojz Ihan. Imajo okvirno napisano občutljivost in specifičnost in nižja, kot je stopnja okuženosti, bolj pomembna je zelo natančna ocena občutljivosti in specifičnosti.

Vzorec je kljub polovičnemu odzivu reprezentativen

Ob zanesljivosti testov je drug pomislek tudi reprezentativnost vzorca. Ker se je odzvala le slaba polovica ljudi iz prvotnega vzorca, ki ga je pripravil Statistični urad, se zastavlja vprašanje, če je novi vzorec ljudi, ki so se odzvali, še vedno reprezentativen oziroma ali se je v primeru odstopanj poskrbelo za ustrezno korekcijo pri metodah analize in kdo je za to poskrbel.

Kot je pojasnil dr. Slavko Kurdija s Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki je s svojo ekipo skrbel za metodološko svetovanje, se tako kot pri vseh raziskavah, ki temeljijo na populacijskih vzorcih, tudi pri tej niso odzvale vse izbrane osebe. “Po mednarodnih standardih za izračunavanje odzivnosti lahko pridobljeni vzorec ocenimo kot 48-odstotno izčrpanost prvotnega vzorca. To je za raziskavo tega tipa, kjer ne gre za tipično anketno situacijo, izjemno ugodna stopnja sodelovanja.”

Realizirani vzorec so po njegovih besedah pregledali in ocenili, da so odstopanja majhna in da dobro predstavlja populacijo v vseh temeljnih značilnostih.

“Testno smo naredili tudi korekcije s pomočjo uteževanja in videli, da so odstopanja majhna in da lahko podatke preliminarno predstavimo brez korekcij. Ni razloga, da pridobljenega vzorca ne bi obravnavali z vso znanstveno resnostjo.”

In kakšna odstopanja v odzivu so zaznali? Kot je pojasnil, se je odzvalo nekaj manj oseb med najstarejšimi in najmlajšimi povabljenimi, zaznali so tudi nekoliko večji odziv s podeželja v primerjavi z mesti. A pri tem po njegovih besedah ni šlo za sistematičen izpad katerekoli kategorije. Kakšen pa bi bil rezultat, če bi preučevali večji vzorec? “Povečevanje vzorcev je zelo občutljivo, lahko povečate stroške in napore, opaznejšo natančnost ocene pa bi dosegli le, če bi vzorec zelo povečali.”

Podatkovna analiza mora biti vključena s točke nič

Zatem so prišli na vrsto znanstveniki, ki so se ukvarjali s podatkovno analitiko in oblikovali aplikacijo za zajem podatkov na terenu in njihovo poznejšo obdelavo. Skupino profesorjev, asistentov in po večini študentov je vodil dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Od prvega telefonskega pogovora z imunologi in virologi pa do oblikovanja ekipe je trajalo le nekaj ur, je pojasnil Zupan. “To, da obljubiš imunologu, da boš sposoben narediti aplikacijo, ki bo v petih dneh uporabna, je noro, za to potrebuješ pogum. A sam sem vedel, da bodo moji študenti to sposobni narediti. Ni jih zanimalo, koliko dni bodo imeli ob tem prostih, delali so neprekinjeno.”

Oblikovanje aplikacije je vodil Rafael Irgolič, ki sicer študira na Škotskem. Poudaril je, da so se zaradi občutljivosti podatkov ves čas razvoja posvečali varnosti nastalega orodja, razvoj aplikacije pa bi sicer v normalnih razmerah namesto nekaj dni, ki so jih imeli na voljo, trajal nekaj mesecev.

Blaž Zupan je ob tem poudaril pomen domačega študentskega znanja. “V Sloveniji imamo kader, ki je vrhunski. Nikjer v okoljih, kjer sem živel, ne bi mogel dobiti take ekipe v tako kratkem času. Ni vse, kar pride od zunaj, boljše. Znanje, ki ga goji Univerza v Ljubljani, je vrhunsko.”

Zupan, ki se strokovno posveča povezovanju umetne inteligence z biologijo in medicino, je ob tem poudaril, da je vključevanja podatkovnih analitikov v interdisciplinarne time že na samem začetku takih raziskav nujno. “Doslej so se številne študije delale zelo drugače. Stroka se je zaprla, podatke so vnašali v Excel tabele in jih prenašali na papirju. Če pa imaš z nulte točke projekt podkrepljen s poznavalci podatkovne analitike, lahko pristopiš bolj sistematično in pravilno.”

Odprtih še veliko ključnih vprašanj

Nacionalna raziskava o razširjenosti koronavirusne bolezni v Sloveniji še vedno traja. Na nek način so ključni meseci še pred raziskovalci in testiranci, saj lahko prav spremembe, ki jih bodo v prihodnje zaznali na vzorcu testiranih, veliko povedo o dinamiki gibanja virusa po državi. “Najboljši način, da ugotovimo, ali se bolezen pojavlja v populaciji, je, da imamo reprezentativen presek populacije in da ga preverjamo vsakih 14 dni,” je pojasnil Mario Poljak. Čim bo v testnem vzorcu ljudi začelo naraščati število okuženih, bo to pomenilo, da število okužb narašča v celotni Sloveniji in da bodo potrebni drugačni ukrepi.

Še vedno pa ostaja odprtih veliko ključnih vprašanj. Po besedah Alojza Ihana je eno takih, “koliko časa bo trajala imunost pri prebolevnikih. Odgovor na to vprašanje bo zelo vplival na to, kako se bomo v naslednjih letih obnašali do te epidemije. V naslednjih mesecih bomo tudi ugotovili, kakšne so trajnejše zdravstvene posledice pri tistih, ki težje obolijo. Poleg tega še nimamo odgovora, do katere mere se bo izboljšal uspeh zdravljenja pri najtežje obolelih.” Vsi ti odgovori bodo po njegovem vplivali na naš prihodnji odnos do epidemije in spoprijemanje z njo.

“Če bomo ugotovili, da pri težje obolelih ni trajnih zdravstvenih posledic in da je najtežje obolele mogoče ozdraviti, bo to čisto druga bolezen, kot je videti zdaj.”

Potem ko je marca v zadnjem pogovoru za Val 202 zvenel precej pesimistično, pravi, da je zdaj bolj optimističen, saj vemo o virusu več in obstaja upanje, da bomo epidemijo lahko obvladali. Pri tem bo zelo pomembno, da bomo znali na pravi način izkoristiti poletje, ki je pred nami. “To poletje je šola, izkoristimo jo lahko, da se naučimo živeti s protivirusnimi ukrepi. Idealno bi bilo, da do konca poletja odpremo življenje do te mere, do katere bo odprto naslednjo zimsko-jesensko sezono.” Če bomo začeli življenje v večji meri vračati v ustaljene trnice šele jeseni ali pozimi, bo zaradi drugih virusnih okužb, značilnih za to obdobje, po njegovem zelo težko ugotoviti napake, ki jih pri tem delamo.

“To šolo je bolje opraviti poleti, ko ni drugih, covidu-19 podobnih bolezni, kot pa jo odlagati na jesen in zimo. Čaka nas temeljita priprava na virusno maturo.”

Primerjava s smrtnostjo pri gripi je zmotna

Ker naj bi bilo po podatkih raziskave število tistih, ki so prišli v stik z novim koronavirusom, občutno višje, se zastavlja vprašanje, ali ni smrtnost s tem opazno nižja, podobna tisti pri gripi. Gre za mešanje pojmov, opozarja Ihan. Za začetek moramo znati ločevati med infekcijsko smrtnostjo, torej smrtnostjo vseh ljudi, ki so prišli v stik z virusom, in smrtnostjo bolnikov, torej tistih, ki so zaradi stika z virusom tudi res zboleli in so jih zdravniki kot take tudi evidentirali. “So bolezni, pri katerih je to ena-ena. Taka je denimo okužba z virusom HIV. Vsak, ki dobi okužbo, tudi zboli. Infekcijska smrtnost je enaka smrtnosti bolnikov. Pri nekaterih boleznih pa je ogromna razlika med smrtnostjo tistih, ki zbolijo, in smrtnostjo vseh tistih, ki so okuženi, a ob tem nujno ne zbolijo. Tak je na primer hepatitis B, kjer je veliko ljudi okuženih, a le manjši del pozneje tudi zboli.”

Če merimo smrtnost na podlagi odkritih protiteles, bo ta veliko manjša, kot če ugotavljamo smrtnost pri tistih, ki tudi zares zbolijo. In tu pogosto napačno primerjamo smrtnost pri obolevanju za gripo s tisto pri obolevanju za covidom-19. Kot so ugotovili doslej, je smrtnost bolnikov zaradi bolezni covid-19 po svetu od 1 do 5-odstotna, medtem ko je infekcijska umrljivost pri njej 0,5-odsotna, pojasni Ihan. Ugotovljene odstotke tako napačno primerjamo s podatki, ki veljajo za gripo. Kot je dodal, pri gripi običajno govorimo o smrtnosti bolnikov, saj se gripa sistematično spremlja z vzorčenjem in analizo zbolelih. “Ta podatek je pri gripi 1 promil, umre eden na tisoč, ki zbolijo za gripo. Seveda se ta promil silno razlikuje po starosti: pri starejših se spremeni v odstotek, v srednji generaciji pa je ekstremno nizek.” Kot je še pojasnil, se infekcijske smrtnosti pri gripi sistematično ne meri, ampak se jo v redkih raziskovalnih člankih samo ocenjuje. “Ocene pravijo,da je okuženih z virusom gripe od dva do štirikrat več od prepoznanih bolnikov, torej je treba infekcijsko smrtnost pri gripi deliti z od 2 do 4, če izhajamo iz podatka o smrtnosti bolnikov..”

V tem primeru bi bila infekcijska smrtnost pri gripi polovica od četrt promila, umre torej en človek na 2000 do 4000 primerov, ki so se z virusom gripe v dani sezoni okužili.

“Infekcijska smrtnost pri covidu je najmanj 10-krat večja kot infekcijska smrtnost pri gripi, pri tem pa je treba upoštevati tudi to, da naj bi se vsako sezono za gripo potencialno okužilo ali zbolelo približno 10 odstotkov ljudi, saj imamo imunost na gripo še iz prejšnjih sezon oziroma se proti njej cepimo. Potencial obolevnosti za gripo, tudi če nič ne naredimo, je torej 10 odstotkov, potencial obolevnosti za covidom pa je od 50 do 80-odstoten.”

","excerpt":"Kaj več o stanju prekuženosti s covidom-19 v Sloveniji vemo po prvi fazi nacionalne raziskave in koliko lahko dobljenim podatkom zaupamo? Več pa tudi o tem, da je raziskava znova pokazala, da je slovensko znanje vrhunsko","featured-media-id":21617,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174692927","abovetitle":"","subtitle":"Kaj več o stanju prekuženosti s covidom-19 v Sloveniji vemo po prvi fazi nacionalne raziskave in koliko lahko dobljenim podatkom zaupamo? Več pa tudi o tem, da je raziskava znova pokazala, da je slovensko znanje vrhunsko","category-text":"False","permalink":"2020/04/frekvenca-x-182/","show-start":"2020-05-14T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-14T12:30:00+02:00","audio-length":"1998","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/Kakozanesljivisorezultatinacionalneraziskaveorazirjenosticovida-19vSloveniji4755906.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692927","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki v oddaji bodo vodja raziskave in odgovorni raziskovalec dr. Mario Poljak, dr. Slavko Kurdija s centra za raziskovanje javnega mnenja na FDV, imunolog dr. Alojz Ihan ter dr. Blaž Zupan in Rafael Irgolič, ki sta vodila podatkovno analizo pridobljenih rezultatov.

"},{"kind":"html","content":"

Kako zanesljivi so serološki testi?

"},{"kind":"html","content":"

Vzorec je kljub polovičnemu odzivu reprezentativen

"},{"kind":"html","content":"

Realizirani vzorec so po njegovih besedah pregledali in ocenili, da so odstopanja majhna in da dobro predstavlja populacijo v vseh temeljnih značilnostih.

"},{"kind":"html","content":"

“Testno smo naredili tudi korekcije s pomočjo uteževanja in videli, da so odstopanja majhna in da lahko podatke preliminarno predstavimo brez korekcij. Ni razloga, da pridobljenega vzorca ne bi obravnavali z vso znanstveno resnostjo.”

"},{"kind":"html","content":"

Podatkovna analiza mora biti vključena s točke nič

"},{"kind":"html","content":"

Blaž Zupan je ob tem poudaril pomen domačega študentskega znanja. “V Sloveniji imamo kader, ki je vrhunski. Nikjer v okoljih, kjer sem živel, ne bi mogel dobiti take ekipe v tako kratkem času. Ni vse, kar pride od zunaj, boljše. Znanje, ki ga goji Univerza v Ljubljani, je vrhunsko.”

"},{"kind":"html","content":"

Odprtih še veliko ključnih vprašanj

"},{"kind":"html","content":"

“Če bomo ugotovili, da pri težje obolelih ni trajnih zdravstvenih posledic in da je najtežje obolele mogoče ozdraviti, bo to čisto druga bolezen, kot je videti zdaj.”

"},{"kind":"html","content":"

“To šolo je bolje opraviti poleti, ko ni drugih, covidu-19 podobnih bolezni, kot pa jo odlagati na jesen in zimo. Čaka nas temeljita priprava na virusno maturo.”

"},{"kind":"html","content":"

Primerjava s smrtnostjo pri gripi je zmotna

"},{"kind":"html","content":"

V tem primeru bi bila infekcijska smrtnost pri gripi polovica od četrt promila, umre torej en človek na 2000 do 4000 primerov, ki so se z virusom gripe v dani sezoni okužili.

"},{"kind":"html","content":"

“Infekcijska smrtnost pri covidu je najmanj 10-krat večja kot infekcijska smrtnost pri gripi, pri tem pa je treba upoštevati tudi to, da naj bi se vsako sezono za gripo potencialno okužilo ali zbolelo približno 10 odstotkov ljudi, saj imamo imunost na gripo še iz prejšnjih sezon oziroma se proti njej cepimo. Potencial obolevnosti za gripo, tudi če nič ne naredimo, je torej 10 odstotkov, potencial obolevnosti za covidom pa je od 50 do 80-odstoten.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21617"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21617"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21618"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21618"}}}},{"type":"Post","id":"112000","attributes":{"wp-id":430087,"date":"2020-05-09T15:21:10+02:00","modified":"2020-05-09T15:32:48+02:00","slug":"casnik-vecer-je-nacionalni-regionalec","post-type":"post","title":"Časnik Večer je nacionalni regionalec","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/casnik-vecer-je-nacionalni-regionalec/","content":"

9. maja 1945 je prvič izšel časnik Večer, ki neprekinjeno izhaja vse od takrat. Ob 75. obletnici govorimo z odgovornim urednikom Matijo Stepišnikom, ki najprej pove, da se je časnik sprva imenoval Novi časnik, od leta 1952 pa je Večer. “Starejši kolegi pravijo, da so to bili časi, ko mediji niso bili svobodni, a so se skozi javne razprave v časopisih pojavili tudi kritični glasovi.”

“Večer je nacionalni regionalec. Večerova ujetost ali pa tudi prednost je ta policentrična distanca, ki je omogočala novinarjem in urednikom tudi drugačen, manj obremenjen pogled na politiko. Naši pogledi so se razlikovali od pogledov tistih, ki so bili bližje odločevalcem.”

Matija Stepišnik je spregovoril o pomenu spoštovanja vrednot novinarskega poklica: “Naš namen je ostati zavezani novinarskim standardom, etiki, ključnim kategorijam, ki dajo poklicu zaupanje, verodostojnost in integriteto. Če nam bo uspelo ohraniti te vrednote, se za slovenski medijski prostor – ne glede na vse izzive – ni bati.” Izpostavil pa je tudi problematiko vedno pogostejših napadov na novinarjevo avtonomijo.

“Danes smo na strelnem polju družbenih medijev novinarji vsako minuto tarče diskreditacije. Skrbi me, ker ti odzivi letijo direktno na nas kot ljudi. Novinarji se sprašujejo, ali je to sploh še vredno. Kljub temu slovenski novinarji še znamo držati skupno fronto.”

","excerpt":"Pogovor z urednikom časopisa, ki neprekinjeno izhaja že 75 let, Matijo Stepišnikom o pogledu na preteklo delo, prihodnost, delu stran od prestolnice, novinarski etiki, demokraciji in napadih na novinarje","featured-media-id":21527,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174691764","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z urednikom časopisa, ki neprekinjeno izhaja že 75 let, Matijo Stepišnikom o pogledu na preteklo delo, prihodnost, delu stran od prestolnice, novinarski etiki, demokraciji in napadih na novinarje","category-text":"False","permalink":"2020/05/casnik-vecer-je-nacionalni-regionalec/","show-start":"2020-05-09T14:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"843","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/09/PogovorzMatijoStepinikomob75letniciasnikaVeer4749735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691764","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Večer je nacionalni regionalec. Večerova ujetost ali pa tudi prednost je ta policentrična distanca, ki je omogočala novinarjem in urednikom tudi drugačen, manj obremenjen pogled na politiko. Naši pogledi so se razlikovali od pogledov tistih, ki so bili bližje odločevalcem.”

"},{"kind":"html","content":"

“Danes smo na strelnem polju družbenih medijev novinarji vsako minuto tarče diskreditacije. Skrbi me, ker ti odzivi letijo direktno na nas kot ljudi. Novinarji se sprašujejo, ali je to sploh še vredno. Kljub temu slovenski novinarji še znamo držati skupno fronto.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21527"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21527"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111931","attributes":{"wp-id":429904,"date":"2020-05-08T11:05:31+02:00","modified":"2020-05-08T18:45:53+02:00","slug":"sirjenja-virusov-ne-moremo-zajeziti-na-nacionalnih-mejah","post-type":"post","title":"Širjenja virusov ne moremo zajeziti na nacionalnih mejah","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/sirjenja-virusov-ne-moremo-zajeziti-na-nacionalnih-mejah/","content":"

Ena od lekcij, ki nam jih je dal izbruh novega koronavirusa, je, kako globalno prepleteni smo. A ne le na ravni držav, ampak na ravni ekosistemov, poudarja kanadski epidemiolog, esejist in veterinar dr. David Waltner – Toews, ki bo ravno v teh dneh izdal novo knjigo o pandemijah – ta tudi že vključuje najnovejšo, ki nam jo je zakuhal koronavirus. Človek je le del zelo kompleksne naravne verige in bolj, kot se na planetu bohoti, bolj ruši ravnotežje, to pa se mu kot bumerang vrača. Ljudje zmotno mislimo, da smo ločeni od drugih bitij in ekosistemov, je prepričan Waltner – Toews, ki se kot strokovnjak posveča zoonozam, torej virusom, ki jih dobimo z živali, ter epidemiologiji bolezni, ki izvirajo iz organizmov v hrani in vodi.

\n
$\"\"$
David Waltner - Toews
foto: Kathy Waltner-Toews/osebni arhiv
\n
“Nič takega ni, kot ločena človeška družba in naravni svet. To dvoje je povezano. Urbani ekosistemi so del večjih naravnih ekosistemov in v tem oziru nam naš izobraževalni sistem ni dobro služil. Umetno razmejuje ekologijo in družboslovje. Mlade je treba poučevati o tem, kako te sfere sodelujejo. Ko pomislimo na ogrevanje naših domov, na to, od kod je naša hrana, na to, kako so zasnovana mesta … ne gre le za naše udobje, naše počutje, ampak tudi za to, kako se bo na to odzvala mikrobna populacija, kakšen odtis bo to pustilo na naravnem habitatu okoli nas. Ne gre le za izginjanje žuželk in ptic, ampak za to, kakšno spremembo porušeno ravnovesje pušča v plenilski verigi in mikrobioti, ki je povezana s členi v tej verigi. To dvoje moramo znati bolje razumeti.”

Kar ga še posebej skrbi, so stiki med boleznimi divjih živali in boleznimi, za katerimi zbolevajo domače živali in na podlagi katerih se lahko virus nato širi na ljudi.

“Poglejmo Kitajsko, kjer je nedavno udaril novi koronavirus. Že od leta 2018 se spopadajo s ponavljajočimi izbruhi tako imenovane afriške prašičje mrzlice. Leta 2018 in 2019 je zaradi te bolezni na Kitajskem poginila polovica prašičev oziroma so jih preventivno usmrtili. Bolezen pa se še vedno širi med divjo populacijo prašičev. Hkrati so se pojavljali novi izbruhi ptičje gripe, ki ogroža predvsem piščance. In zdaj to postavite v kontekst novoletnih praznovanj na Kitajskem. Več sto milijonov ljudi se je združevalo, za svoje zabave so si želeli meso in tudi če bi vse druge države na svetu izvozile svoje prašiče na Kitajsko, še vedno ne bi zadovoljili tamkajšnjega povpraševanja. Prav zaradi tega je bil na tržnice, kakršna je bila tudi tista v Vuhanu, velik pritisk. Ker je že jeseni primanjkovalo prašičjega in piščančjega mesa, so prišle v poštev tržnice z drugim, torej divjim živalskim mesom, saj domače preprosto ni bilo na voljo.”

Namesto tunelskega razvijajmo periferni vid

Hrana ni samo produkt, ni samo dobrina, kot so zobne ščetke, kondomi, čevlji in tovornjaki. Hrana je veliko več kot dobrina. Ima svoje mikrobiome, svoje viruse in bakterije, s svetovno trgovino si izmenjujejo tudi vse to, poudarja Waltner – Toews. Tak produkt ima lahko zelo velike posledice na človeško populacijo. Trenutno moramo razmisliti o tem, kako si bomo znali v prihodnje učinkoviteje in bolj obširno deliti informacije, in to ne le med naravoslovnimi znanstveniki, ampak bi morali biti v komunikacijo vključeni tudi družboslovci in analitiki vseh vrst.

“Moj pomislek je, da imamo tunelski vid. Znanstveniki so izjemno dobri v tem, da se osredotočijo na virus specifične vrste in njegovo interakcijo z nami. Problematične pa so nove vrste virusov, ki jih še ne poznamo. In te se je pojavijo z mešanjem med različnimi virusi, ki sobivajo z različnimi vrstami. Te lahko nepričakovano preskočijo na ljudi in se začnejo na neki točki izjemno hitro spreminjati. Trenutno nam manjka širši vpogled v celotno omrežje dogodkov, ob tunelskem potrebujemo tudi periferni vid. Ta pri posamezniku omogoča, da se zaveda stvari okoli sebe in se lažje osredotoči na to, kar je pred njim. V naši situaciji potrebujemo kolektivni periferni vid, torej sodelovanje strokovnjakov, ki se spoznajo na živalske bolezni, na ekonomske zadeve in tako naprej in ki redno izmenjujo poglede. Potrebujemo ekološko-družboslovno-biološko-ekonomsko povezovanje. Skrbi me namreč, da se bomo v prihodnje preveč osredotočali le na novi koronavirus, presenetilo pa nas bo nekaj čisto drugega.”

WHO: Ameriška napoved odstopa neumestna

Kako pa sam komentira odziv Svetovne zdravstvene organizacije na trenutno širjenje okužb in napovedi držav, zlasti Amerike, da je proračunsko ne bodo več podpirale?

“Delal in sodeloval sem s številnimi ljudmi v tovrstnih mednarodnih organizacijah, v njih je tudi nekaj mojih študentov. Razumeti moramo, da to niso le organizacije v lasti držav, še vedno pa jih države članice omejujejo s tem, kaj lahko storijo. Niso povsem samostojne. Osebno menim, da bi lahko Svetovna zdravstvena organizacija določene ukrepe sprejela prej in bila bolj odločna, a definitivno v takih trenutkih od držav ne pričakujem, da se umaknejo, da odtegujejo svoj del proračuna, ampak da se še bolj dejavno vpletejo, da še bolj vneto razpravljajo in na mednarodni ravni še bolj živahno izmenjujejo informacije. Umik je napačen odziv. Tudi v prihodnosti nas čakajo pandemije, zato potrebujemo boljše povezovanje držav, ne pa lokalnih osamelcev. Globalne organizacije bodo vse bolj nujne. Narobe se je umakniti, tudi če je kritika utemeljena. Trenutno na Zemlji živi več kot 7 milijard ljudi, ob čemer se virusi požvižgajo na državne meje. Njihovega širjenja ne moremo zajeziti z nacionalnimi mejami.”

Kaj bo po pomladi 2020?

Zaradi vse večjega pritiska brezposelnosti bodo začele države sproščati ukrepe, najbrž se bo zgodil drugi val, morda tudi tretji in tako naprej, je prepričan dr. David Waltner Toews. “Hkrati s tem bodo skušali raziskovalci v laboratorijih najti ustrezna cepiva in zdravila, ki bi učinkovala bolje. Vidim tudi, da se odpirajo razprave, kako prestrukturirati zdravstveni sistem, da se bo v tovrstnih krizah odzival učinkoviteje. Velike mednarodne organizacije bodo skušale spet vzpostaviti nadzor, kar pa po mojem mnenju ne bo delovalo in se zna bolezen pojaviti še v srditejši obliki.”

“Zagotovo bo srečanje z novim koronavirusom vplivalo tudi na naše potovalne navade, nosili bomo maske, pomembna bo fizična razdalja, te spremembe bodo postale globalne. Mislim, da se bomo morali tudi naučiti živeti z boleznimi, kot je ta. Nismo več tako optimistični, kot smo bili na primer v 90. letih, ko smo bili prepričani, da bo vse le še bolje, da nas bo napredna tehnologija rešila. Zdaj smo dobili zaušnico in na nas je, da premislimo, kako lahko skupaj delujemo naprej in tudi v prihodnje s pridom ohranjamo medosebne stike.”

","excerpt":"Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje","featured-media-id":21518,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174691461","abovetitle":"","subtitle":"Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje","category-text":"False","permalink":"2020/05/sirjenja-virusov-ne-moremo-zajeziti-na-nacionalnih-mejah/","show-start":"2020-05-08T10:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"842","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/08/esebomopreveosredotoalilenanovikoronavirusnasbopresenetilonekajistodrugega4748334.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691461","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
$\"\"$
David Waltner - Toews
foto: Kathy Waltner-Toews/osebni arhiv
\n
“Nič takega ni, kot ločena človeška družba in naravni svet. To dvoje je povezano. Urbani ekosistemi so del večjih naravnih ekosistemov in v tem oziru nam naš izobraževalni sistem ni dobro služil. Umetno razmejuje ekologijo in družboslovje. Mlade je treba poučevati o tem, kako te sfere sodelujejo. Ko pomislimo na ogrevanje naših domov, na to, od kod je naša hrana, na to, kako so zasnovana mesta … ne gre le za naše udobje, naše počutje, ampak tudi za to, kako se bo na to odzvala mikrobna populacija, kakšen odtis bo to pustilo na naravnem habitatu okoli nas. Ne gre le za izginjanje žuželk in ptic, ampak za to, kakšno spremembo porušeno ravnovesje pušča v plenilski verigi in mikrobioti, ki je povezana s členi v tej verigi. To dvoje moramo znati bolje razumeti.”

"},{"kind":"html","content":"

Kar ga še posebej skrbi, so stiki med boleznimi divjih živali in boleznimi, za katerimi zbolevajo domače živali in na podlagi katerih se lahko virus nato širi na ljudi.

"},{"kind":"html","content":"

“Poglejmo Kitajsko, kjer je nedavno udaril novi koronavirus. Že od leta 2018 se spopadajo s ponavljajočimi izbruhi tako imenovane afriške prašičje mrzlice. Leta 2018 in 2019 je zaradi te bolezni na Kitajskem poginila polovica prašičev oziroma so jih preventivno usmrtili. Bolezen pa se še vedno širi med divjo populacijo prašičev. Hkrati so se pojavljali novi izbruhi ptičje gripe, ki ogroža predvsem piščance. In zdaj to postavite v kontekst novoletnih praznovanj na Kitajskem. Več sto milijonov ljudi se je združevalo, za svoje zabave so si želeli meso in tudi če bi vse druge države na svetu izvozile svoje prašiče na Kitajsko, še vedno ne bi zadovoljili tamkajšnjega povpraševanja. Prav zaradi tega je bil na tržnice, kakršna je bila tudi tista v Vuhanu, velik pritisk. Ker je že jeseni primanjkovalo prašičjega in piščančjega mesa, so prišle v poštev tržnice z drugim, torej divjim živalskim mesom, saj domače preprosto ni bilo na voljo.”

"},{"kind":"html","content":"

Namesto tunelskega razvijajmo periferni vid

"},{"kind":"html","content":"

“Moj pomislek je, da imamo tunelski vid. Znanstveniki so izjemno dobri v tem, da se osredotočijo na virus specifične vrste in njegovo interakcijo z nami. Problematične pa so nove vrste virusov, ki jih še ne poznamo. In te se je pojavijo z mešanjem med različnimi virusi, ki sobivajo z različnimi vrstami. Te lahko nepričakovano preskočijo na ljudi in se začnejo na neki točki izjemno hitro spreminjati. Trenutno nam manjka širši vpogled v celotno omrežje dogodkov, ob tunelskem potrebujemo tudi periferni vid. Ta pri posamezniku omogoča, da se zaveda stvari okoli sebe in se lažje osredotoči na to, kar je pred njim. V naši situaciji potrebujemo kolektivni periferni vid, torej sodelovanje strokovnjakov, ki se spoznajo na živalske bolezni, na ekonomske zadeve in tako naprej in ki redno izmenjujo poglede. Potrebujemo ekološko-družboslovno-biološko-ekonomsko povezovanje. Skrbi me namreč, da se bomo v prihodnje preveč osredotočali le na novi koronavirus, presenetilo pa nas bo nekaj čisto drugega.”

"},{"kind":"html","content":"

WHO: Ameriška napoved odstopa neumestna

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa sam komentira odziv Svetovne zdravstvene organizacije na trenutno širjenje okužb in napovedi držav, zlasti Amerike, da je proračunsko ne bodo več podpirale?

"},{"kind":"html","content":"

“Delal in sodeloval sem s številnimi ljudmi v tovrstnih mednarodnih organizacijah, v njih je tudi nekaj mojih študentov. Razumeti moramo, da to niso le organizacije v lasti držav, še vedno pa jih države članice omejujejo s tem, kaj lahko storijo. Niso povsem samostojne. Osebno menim, da bi lahko Svetovna zdravstvena organizacija določene ukrepe sprejela prej in bila bolj odločna, a definitivno v takih trenutkih od držav ne pričakujem, da se umaknejo, da odtegujejo svoj del proračuna, ampak da se še bolj dejavno vpletejo, da še bolj vneto razpravljajo in na mednarodni ravni še bolj živahno izmenjujejo informacije. Umik je napačen odziv. Tudi v prihodnosti nas čakajo pandemije, zato potrebujemo boljše povezovanje držav, ne pa lokalnih osamelcev. Globalne organizacije bodo vse bolj nujne. Narobe se je umakniti, tudi če je kritika utemeljena. Trenutno na Zemlji živi več kot 7 milijard ljudi, ob čemer se virusi požvižgajo na državne meje. Njihovega širjenja ne moremo zajeziti z nacionalnimi mejami.”

"},{"kind":"html","content":"

Kaj bo po pomladi 2020?

"},{"kind":"html","content":"

“Zagotovo bo srečanje z novim koronavirusom vplivalo tudi na naše potovalne navade, nosili bomo maske, pomembna bo fizična razdalja, te spremembe bodo postale globalne. Mislim, da se bomo morali tudi naučiti živeti z boleznimi, kot je ta. Nismo več tako optimistični, kot smo bili na primer v 90. letih, ko smo bili prepričani, da bo vse le še bolje, da nas bo napredna tehnologija rešila. Zdaj smo dobili zaušnico in na nas je, da premislimo, kako lahko skupaj delujemo naprej in tudi v prihodnje s pridom ohranjamo medosebne stike.”

Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj.

Karantena in izolacija sta namreč tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. No, nam pa je nekdo poslal vprašanje, povezano z gravitacijo:

Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati?

Da je to mogoče, in to na zelo enostaven način, odgovarja fizik dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Če ste bili tudi vi med korona-karanteno kot Newton in se vam je posvetilo kaj izjemnega, hudomušnega ali po vaši presoji tako neznansko vznemirljivega, da preprosto morate deliti z drugimi, pošljite nam to na naš elektronski naslov frekvencax@rtvslo.si, najboljšo idejo nagradimo.

","excerpt":"Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati?","featured-media-id":20487,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174690015","abovetitle":"","subtitle":"Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati?","category-text":"False","permalink":"2020/05/kaj-nam-prah-v-nasem-domu-pove-o-gravitaciji/","show-start":"2020-05-02T08:23:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"231","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/01/Kakonamprahvnaemdomupripovedujezgodboogravitaciji4736625.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690015","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj.

"},{"kind":"html","content":"

Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati?

"},{"kind":"html","content":"

Da je to mogoče, in to na zelo enostaven način, odgovarja fizik dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

"},{"kind":"html","content":"

Če ste bili tudi vi med korona-karanteno kot Newton in se vam je posvetilo kaj izjemnega, hudomušnega ali po vaši presoji tako neznansko vznemirljivega, da preprosto morate deliti z drugimi, pošljite nam to na naš elektronski naslov frekvencax@rtvslo.si, najboljšo idejo nagradimo.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20487"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20487"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111367","attributes":{"wp-id":428443,"date":"2020-04-27T16:30:52+02:00","modified":"2020-04-27T16:31:25+02:00","slug":"namesto-plejade-zvezd-na-nebu-megainstalacija-satelitov","post-type":"post","title":"Namesto plejade zvezd na nebu megainstalacija satelitov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/namesto-plejade-zvezd-na-nebu-megainstalacija-satelitov/","content":"

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola.

Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici:

“Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vidni svetlobi kot v radijskih valovih. Poleg tega celotnemu človeštvu jemljejo pogled na nočno nebo, ki ga bodo zdaj motile črtice, sledi, ki jih povročajo Starlink sateliti. To ne moti samo astronome, ampak bi moralo skrbeti celotno človeštvo. To bo še posebej prizadelo projekte, kjer iščemo spremenljive izvore na nebu – eksplozije zvezd, plinska raztrganja zvezd … tudi zaznavanje asteroidov. Asteroidi, ki bi lahko uničili celo mesto, so slabo poznani in sateliti bodo odkrivanje takih objektov zelo oteževali.”

Astrofizičarka Andreja Gomboc ob tem izpostavlja tudi varnostne razloge. Večja gneča v nižje ležečih orbitah bo pomenila tudi večjo možnost trkov, večja možnost trkov pa večje število vesoljskih smeti, ki bodo imele, posledično, še večjo verjetnost trčenja.

Da astrofiziki ne govorijo na pamet, potrjujejo tudi pretekle izkušnje, pripomni astrofizik dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Tudi v preteklosti so v nebo pošiljali manjše komercialne konstelacije satelitov, ki so kljub drugačnim zagotovilom motile astronome.

“Slaba izkušnja je bil sistem satelitov, z imenom Iridium, kjer se je izkazalo, da oddajniki niso delovali, kot bi bilo treba, zato so ti močno onesnažili posamezne frekvence, ki so rezervirane za astronomijo. Ker Iridium ni bil komercialno uspešen, je nevarnost nekako mimo. Starlink ima bistveno krajše frekvence. V bližini so tiste frekvence, s katerimi so opazovali črno luknjo. Tako da ja, v bližini se lahko marskikaj zgodi, ampak zaenkrat še ni znano, kako se ti oddajniki obnašajo. Obstaja nevarnost onesnaževanja radijskih frekvenc.”

In čemu naj bi bila megainstalacija satelitov sploh namenjena? Dr. Iztok Kramberger z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer vodi Laboratorij za digitalne in informacijske sisteme, meni:

“Ideja ni nič novega, Musk mora hiteti, ker ga predpisi silijo v to situacijo, ker je zasedel precejšen del frekvenčnega sektorja. Kolikor je meni znano, za zdaj nimajo zagotovljenih zemeljskih terminalov. Naša izkušnja je bila vedno ta, da je vesolje bolj področje, kjer velja staro rimsko pravo – prvi prideš, prvi melješ. Po ameriško. Onweb, ki je bolj evropsko usmerjen, zaostaja, za Kitajce pa tudi vemo, da gradijo nekaj podobnega.”

Doba tako imenovane komercializacije vesolja je neizbežna

“Definitivno prihaja,” pravi Kramberger. Tukaj vidim težavo, da vsi ki ponujajo tehnologijo – mobilni trg, ki je trenutno eden najmočnejših – vsi, ki proizvajajo opremo, vidijo velike poslovne priložnosti, Starlink je ena od teh priložnost, vprašanje, ali se da to enostavno ustaviti. Če mene vprašate, ali je to dejanski interes omogočiti komunikacijo kjerkoli – mislim, da je bolj pomembno, da se izogneš posrednikom.”

Kako pa je z omejitvami, kdo izvaja na tem področju nadzor, kdo prevzame odgovornost v primeru škode? S pojasnili o mednarodnih dokumentih, ki se nanašajo na vesoljsko pravo, se nam je v studiu oglasila pravnica Katja Grünfeld, ki je ena od redkih strokovnjakinj za to področje pri nas.

“Pogodbenice so vedno države, ki morajo zagotoviti, da je določen organ znotraj njihove organizacije tisti, ki obravnava vse prošnje za izstrelitve in izdaja dovoljenja. V dotičnem primeru je izdala dovoljenje Amerika in zato bodo ZDA tudi morale izvajati nadzor nad temi dejavnosti. Če bo prišlo do nesreče, bo na mednarodni ravni odgovarjala Amerika. Ta pa lahko od zasebnih akterjev zahteva povračilo stroškov, če ima to v nacionalni zakonodaji.”

V prihodnjih letih bomo torej na nebo poslali več satelitov, kot smo jih kadarkoli doslej. Razlika bo tudi v tem, da bodo to sateliti, ki bodo tja gor potovali iz izključno komercialnih interesov.

****V prispevku smo z dovoljenjem avtorja objavili zvočni insert z videoposnetka na spletni strani YouTube avtorja Alyna Wallacea. V izvirniku je na voljo tukaj.

","excerpt":"Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja?","featured-media-id":20167,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kje-pa-vas-cevelj-zuli/174664872","abovetitle":"","subtitle":"Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja?","category-text":"False","permalink":"2020/04/namesto-plejade-zvezd-na-nebu-megainstalacija-satelitov/","show-start":"2020-04-26T09:19:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1442","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/15/Namestoplejadezvezdnanebumegainstalacijasatelitov4599501.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174664872","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici:

"},{"kind":"html","content":"

“Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vidni svetlobi kot v radijskih valovih. Poleg tega celotnemu človeštvu jemljejo pogled na nočno nebo, ki ga bodo zdaj motile črtice, sledi, ki jih povročajo Starlink sateliti. To ne moti samo astronome, ampak bi moralo skrbeti celotno človeštvo. To bo še posebej prizadelo projekte, kjer iščemo spremenljive izvore na nebu – eksplozije zvezd, plinska raztrganja zvezd … tudi zaznavanje asteroidov. Asteroidi, ki bi lahko uničili celo mesto, so slabo poznani in sateliti bodo odkrivanje takih objektov zelo oteževali.”

"},{"kind":"html","content":"

“Slaba izkušnja je bil sistem satelitov, z imenom Iridium, kjer se je izkazalo, da oddajniki niso delovali, kot bi bilo treba, zato so ti močno onesnažili posamezne frekvence, ki so rezervirane za astronomijo. Ker Iridium ni bil komercialno uspešen, je nevarnost nekako mimo. Starlink ima bistveno krajše frekvence. V bližini so tiste frekvence, s katerimi so opazovali črno luknjo. Tako da ja, v bližini se lahko marskikaj zgodi, ampak zaenkrat še ni znano, kako se ti oddajniki obnašajo. Obstaja nevarnost onesnaževanja radijskih frekvenc.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ideja ni nič novega, Musk mora hiteti, ker ga predpisi silijo v to situacijo, ker je zasedel precejšen del frekvenčnega sektorja. Kolikor je meni znano, za zdaj nimajo zagotovljenih zemeljskih terminalov. Naša izkušnja je bila vedno ta, da je vesolje bolj področje, kjer velja staro rimsko pravo – prvi prideš, prvi melješ. Po ameriško. Onweb, ki je bolj evropsko usmerjen, zaostaja, za Kitajce pa tudi vemo, da gradijo nekaj podobnega.”

"},{"kind":"html","content":"

Doba tako imenovane komercializacije vesolja je neizbežna

"},{"kind":"html","content":"

“Pogodbenice so vedno države, ki morajo zagotoviti, da je določen organ znotraj njihove organizacije tisti, ki obravnava vse prošnje za izstrelitve in izdaja dovoljenja. V dotičnem primeru je izdala dovoljenje Amerika in zato bodo ZDA tudi morale izvajati nadzor nad temi dejavnosti. Če bo prišlo do nesreče, bo na mednarodni ravni odgovarjala Amerika. Ta pa lahko od zasebnih akterjev zahteva povračilo stroškov, če ima to v nacionalni zakonodaji.”

"},{"kind":"html","content":"

V prihodnjih letih bomo torej na nebo poslali več satelitov, kot smo jih kadarkoli doslej. Razlika bo tudi v tem, da bodo to sateliti, ki bodo tja gor potovali iz izključno komercialnih interesov.

"},{"kind":"html","content":"

****V prispevku smo z dovoljenjem avtorja objavili zvočni insert z videoposnetka na spletni strani YouTube avtorja Alyna Wallacea. V izvirniku je na voljo tukaj.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"55"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20167"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20167"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110390","attributes":{"wp-id":425707,"date":"2020-04-10T00:13:26+02:00","modified":"2020-04-24T18:30:44+02:00","slug":"frekvenca-x-184","post-type":"post","title":"Pol milijarde let stari fosili pripovedujejo zgodbo o ognjemetu življenja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/frekvenca-x-184/","content":"

Po popotovanju prejšnji teden v čase, ko so se na Zemlji poslovili dinozavri, jo s Frekvenco X tokrat mahamo še veliko dlje v preteklost. Ustavili se bomo v obdobju pred pol milijarde leti, ko se je na Zemlji nenadoma razživelo življenje in so se oblikovala vsa ključna živalska debla, ki jih poznamo še danes. Vzrok, zakaj se odpravljamo v pradavnino, je v lanskem odkritju novega velenajdišča na Kitajskem, na katerem so geologi našli izjemno dobro odkrite fosile bitij iz tistega obdobja. Kot gost se nam je pridružil eden od piscev odmevnega članka v reviji Science dr. Robert Gaines iz Kalifornije. Glavna tema pogovora z njim je, zakaj nas tako stara najdišča danes sploh zanimajo in kako je mogoče, da so zobu časa tako odlično kljubovala mehka tkiva teh bitij.
\n

\"\" — Robert Gaines lani pri najdišču Qingjiang
*foto:* Osebni arhiv

Novo najdišče so odkrili v provinci Hubei na Kitajskem. Kot se je pošalil Gaines, tedaj ni bilo niti sledu o virusu, nasprotno, ta del Kitajske je izjemno lep, skozenj teče veličastna reka Jangce, ki je na območju vrezala spektakularne kanjone. Ob bregovih se vidi zeleno tropsko vegetacijo, vso pot navzgor po kanjonu pa se očesu odstirajo skalne plasti, stare od 150 do 650 milijonov let. V stene je torej vklesana milijarda let razvoja na Zemlji.

“V teh skalah najdete popolno zbirko iz obdobij, ko je kompleksno življenje na Zemlji šele začelo nastajati, torej od naših enoceličnih prednikov naprej. Sprva so planet dolgo časa poseljevale le bakterije, po nekaj milijardah let so razvile jedro in postale tako imenovani evkarionti. Ti so bili nato še lep čas še vedno le enocelični organizmi, ki pa so se ravno malo pred obdobjem, ki ga geologi imenujemo kambrij, razvili v izjemni biotski raznovrstnosti.”

“Takrat se pojavijo živalska debla, geološko se to zgodi kar naenkrat, torej v obdobju, ki je krajše od pet milijonov let. Morda to z naše plati zveni kot zelo veliko časa, a vedeti moramo, da so se v tako kratkem obdobju oblikovale vse večje veje živalskega kraljestva. Ničesar podobnega se v zgodovini ni zgodilo ne prej ne pozneje. Gre za unikaten dogodek v času.”

Kanjon, na mestu, kjer so našli fosile iz tega obdobja, dolbe smaragdna reka Jangce. Kitajski geologi so najdišče po naključju odkrili pred 10 leti, potem ko so opazili nenavadne sive lise v črni skali. Skalno območje se še vedno dviguje, zato so na plano prišli prej skriti arhivi davne preteklosti. Zagotovo gre za najlepše ohranjene fosile, kar smo jih na velikih najdiščih našli do zdaj, je prepričan Gaines.

“Ko smo razcepili plasti, smo našli ogromno fosilov bitij, ki so nam bila popolna neznanka. Fosili so po večini veliki kot naša dlan, nekateri so majceni kot noht, spet drugi veliki za celo našo laket. Predstavljajo organizme, ki se po vsej logiki ne bi sploh smeli ohraniti kot fosili. Na primer meduze, morske vetrnice, črvi in tako naprej. Govorim tudi o slavnem fosilu za to obdobje – trilobitih, ki so imeli zunanji oklep, narejen iz kristalov. Tako smo ga poznali doslej, a v teh fosilih so se ohranile njihove tipalke na glavi, njihove noge in celo ostanki tkiv prebavnega sistema. Pri nekaterih živalih so se ohranili oči, tkivo živčnega sistema. Kakovost ohranjenih tkiv je osupljiva.”

Presenetljivo dobro ohranjena mehka tkiva

Besedna zveza ‘fosil meduze’ zveni skoraj nemogoče. Kako se je lahko žival, ki jo gradijo le mehka tkiva, ohranila pol milijarde let?

\"\" — Leanchoiliid
*foto:* Robert Gaines

“Ohranjena mehka tkiva so zelo dragoceno darilo pri iskanju fosilov. Pri odlično ohranjenih fosilih gre po navadi za to, da je bila vzrok za pogin živali na žalost neka nesrečna okoliščina. Od tega, da se bitja zelo dobro ohranijo v naftnih razlitjih, do tega, da padejo v jame in tako veliko učinkoviteje kljubujejo zobu časa, kot če bi poginila na kopnem, izpostavljena soncu in zraku. A v kambriju govorimo o odlično ohranjenih fosilih po vsem svetu.”

“Kaj se je torej dogajalo? Očitno so morale biti tedaj za to v oceanih ugodne globalne razmere. Govorimo o dveh pomembnih pogojih. Kot prvo so bile takratne ravni kisika v atmosferi precej nižje od današnjih, v tedanji atmosferi naj bi bilo le deset odstotkov zdajšnjih vrednosti kisika. Ne glede na to pa je bujno življenje v oceanih zase še vedno zahtevalo zelo veliko kisika in čisto mogoče je, da se je zaradi slabšega pretakanja vode zgodilo, da so se ogromne površine oceanov znašle brez kisika.”

“Drugi vzrok pa je v tem, da so bili oceani tedaj zelo bogati z raztopljenimi minerali, ki so nastajali kot proizvod pri procesih tvorbe prsti na kopnem. K hitri tvorbi prsti je pripomogla bolj neprijazna atmosfera z veliko ogljikovega dioksida, minerali pa so se nato ob pomoči rek spirali v morje in se tam nalagali. Ko so se usedali na morsko dno, so ga dobesedno zapečatili. Ključna posledica obojega je, da so bile bakterije, ki običajno razgrajujejo organsko snov, prikrajšane za kisik zaradi karbonatnega stropa nad njimi. Vzrok je torej delno globalen, delno pa tudi lokalen. Nad oceani so v tistih obdobjih divjale veliko silovitejše nevihte, ki so poginule živali odvrgle na območja, na katerih so se lahko lažje ohranile.”

Iz obdobja kambrija so po svetu našli skoraj 100 najdišč, na katerih so odkrili fosile z mehkim tkivi. To novo na Kitajskem spada torej med vodilne tri po količini in dobri ohranjenosti fosilov. To, da imajo zdaj pred sabo odličen posnetek živali izpred milijarde let, pa je predvsem v pomoč, da bomo bolje razumeli vso pestrost življenja tedaj.

“Do zdaj smo si lahko nekatere pradavne organizme predstavljali le na podlagi njihovega zunanjega ogrodja oziroma oklepa. Iz tega smo lahko sklepali, kako je ta organizem deloval, v kakšnem okolju je živel, kakšno je bilo njegovo mesto v prehranjevalni verigi. Kambrijsko obdobje je zajemalo živali, ki so se šele učile tega, kako biti plenilci in kako se plenilcem čim spretneje izogibati kot plen. Silno zanimivo je razmišljati, kako se je pri tem vedel in razvijal njihov živčni sistem, kakšen je bil senzorni sistem v njihovih tipalkah. A težava je, ker večina živali ni imela takega zunanjega ogrodja. Če to preslikamo na sodobne razmere: danes je v oceanih kar 85 odstotkov takih živali, ki imajo le mehka tkiva, ki torej po tej logiki ne bi mogle puščati dolgotrajnih fosilov … Si predstavljate, kako okrnjeno sliko bi si o njih ustvaril nekdo v oddaljeni prihodnosti? Iz tako bogatih najdišč, v katerih se je ohranilo tudi mehko tkivo, tako dobimo odlično ohranjen preostanek tedanjega sorodstvenega drevesa.”

Hitra eksplozija življenja, od takrat pa le še finese

\"\" — Fosil meduze
*foto:* Robert Gaines

Zakaj je to pomembno z evolucijskega vidika, je naše naslednje vprašanje. Po mnenju profesorja Roberta Gainesa smo s tem odkrili manjkajoče člene v razvejanem drevesu živih bitij in lahko preverjamo hipoteze, kako so glavne veje živalskega kraljestva povezane med sabo. Ne govorimo le o veliki pestrosti, ampak tudi o tem, da bomo zdaj lažje povezali velika debla živali in videli, kako se je eno razvilo iz drugega.

In kar je pri vsem skupaj res zanimivo, je, da fosili kažejo neverjetno podobnost s sodobnimi živalmi oziroma z njihovimi sodobnimi potomci. Če pogledate meduzo, pol milijarde let staro prednico današnje meduze, ali pa morske vetrnice … vsaj meni se zdita presenetljivo podobni. Se je narava na hitro razigrala v svoji ustvarjalnosti in potem tudi zelo hitro zadovoljila s tem, kar je ustvarila, do danes pa dodaja le še nianse?

“To nam pove, da se je narava zelo hitro ustalila pri določenih oblikah življenja, ki se vse od tedaj niso precej spremenile in jih od tedaj le še izpopolnjuje. Zanimivo je, da je bil Darwin glede tega precej negotov, saj si je predstavljal, da bi moral biti zaradi silne pestrosti, ki je nenadoma vzklila v naravi, vmes še neki manjkajoči čas, v katerem so se zgodile te velike spremembe. Zdaj vemo, da ni bilo tako, da tega časa ni bilo.”

“Danes imamo na voljo zelo natančne metode datiranja. Vemo, da so ta nahajališča iz obdobja evolucijskega ognjemeta, ko smo nenadoma dobili izjemno kompleksnost živega sveta. Darwin bi ob tem ostrmel. Ironija pa je, da je v Združenih državah ta ugotovitev voda na mlin kreacionistom, češ da je bil ta ognjemet pravzaprav akt stvarjenja, znanstvenikom pa odpira cel spekter novih vprašanj.”

Gaines je glede na dozdajšnje dokaze prepričan, da se je moral ta ognjemet zgoditi v prvih 20. milijonih let kambrija, torej pred nekje 540 ali 520 milijoni let.

“Imamo veliko hipotez, zakaj. Prva je evolucija regulatornih genov, ki narekujejo osnovno ustrojenost bitja, torej tega, kje bodo noge, kje bo glava. Te gene smo dobili najprej. Naši najenostavnejši predniki so spužve v oceanu. So živali, neke vrste konzorcij enoceličnih organizmov, ki živijo skupaj. Imajo le enega od teh regulatornih genov, ki pa si ga delijo tudi z nami. To pomeni, da smo povezani, da je ustroj naših teles umerjen po istih genih. Kot drugo je moralo biti v atmosferi dovolj kisika, da so živali lahko dihale, prebavljale in poganjale metabolizem. Kisik se je pojavil malo pred tem obdobjem, nekje pred 600 milijoni let. Časovno se torej ujema, a to ni dovolj za iskro, ki je zanetila ognjemet življenja. Naslednja hipoteza je biološka in pravi, da je celotno predstavo življenja poganjalo plenilstvo. Živali so prevzele vlogo plenilcev ali plena, oboji pa so tekmovali v tako imenovani oborožitveni tekmi in s tem pospešili evolucijo. Sam zagovarjam geološko razlago, ki prvi, da so se tedaj na Zemlji dogajale velike tektonske spremembe. Iz oceanov so se začele dvigati celine, tektonske plošče so ob dviganju reagirale z atmosfero, določene snovi, med njimi, minerali in nutrienti so se spirali nazaj v morja, iz njih pa so lahko živali začele graditi oklepe. Nobena od hipotez ni celovita, še veliko se moramo naučiti.”

Virus je ustavil tudi raziskave na najdišču

\"\" — Robert Gaines pri najdišču Qingjiang

Robert Gaines še pravi, da jih zdaj na najdišču čaka več let dela.

“Pred nami je desetletje dela. Na dober dan skupina petih, šestih ljudi v plasteh odkrije približno 20 dobro ohranjenih fosilov. Pri tem nas zelo podpirajo kitajska vlada in lokalne oblasti, ki so za namene raziskave celo prestavile del mestnega parka na območju. Zaradi izbruha koronavirusa letos na najdišču še nismo bili, a ko se vrnemo, se bodo stvari pospešile. Poleg tega pregledujemo tudi bližnjo okolico najdišča, kaže se, da bo podobnih najdišč v neposredni bližini še več. Naše navdušenje preseže vse kulturne ali jezikovne omejitve, res smo povezani v pristnem otroškem čudenju nad tem, kar počnemo.”

","excerpt":"Frekvenca X se tokrat odpravlja v čase pred 500 milijoni let, ko se je na Zemlji zgodila t. i. kambrijska eksplozija. Nedavno so odkrili novo velenajdišče iz tistih časov","featured-media-id":21322,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174688108","abovetitle":"","subtitle":"Frekvenca X se tokrat odpravlja v čase pred 500 milijoni let, ko se je na Zemlji zgodila t. i. kambrijska eksplozija. Nedavno so odkrili novo velenajdišče iz tistih časov","category-text":"False","permalink":"2020/04/frekvenca-x-184/","show-start":"2020-04-23T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-23T12:30:00+02:00","audio-length":"1649","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/23/Polmilijardeletstarifosilipripovedujejozgodbooognjemetuivljenja4721587.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688108","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Robert Gaines lani pri najdišču Qingjiang
*foto:* Osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

“Takrat se pojavijo živalska debla, geološko se to zgodi kar naenkrat, torej v obdobju, ki je krajše od pet milijonov let. Morda to z naše plati zveni kot zelo veliko časa, a vedeti moramo, da so se v tako kratkem obdobju oblikovale vse večje veje živalskega kraljestva. Ničesar podobnega se v zgodovini ni zgodilo ne prej ne pozneje. Gre za unikaten dogodek v času.”

"},{"kind":"html","content":"

Presenetljivo dobro ohranjena mehka tkiva

"},{"kind":"html","content":"

Besedna zveza ‘fosil meduze’ zveni skoraj nemogoče. Kako se je lahko žival, ki jo gradijo le mehka tkiva, ohranila pol milijarde let?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Leanchoiliid
*foto:* Robert Gaines

"},{"kind":"html","content":"

“Kaj se je torej dogajalo? Očitno so morale biti tedaj za to v oceanih ugodne globalne razmere. Govorimo o dveh pomembnih pogojih. Kot prvo so bile takratne ravni kisika v atmosferi precej nižje od današnjih, v tedanji atmosferi naj bi bilo le deset odstotkov zdajšnjih vrednosti kisika. Ne glede na to pa je bujno življenje v oceanih zase še vedno zahtevalo zelo veliko kisika in čisto mogoče je, da se je zaradi slabšega pretakanja vode zgodilo, da so se ogromne površine oceanov znašle brez kisika.”

"},{"kind":"html","content":"

Hitra eksplozija življenja, od takrat pa le še finese

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Fosil meduze
*foto:* Robert Gaines

"},{"kind":"html","content":"

“To nam pove, da se je narava zelo hitro ustalila pri določenih oblikah življenja, ki se vse od tedaj niso precej spremenile in jih od tedaj le še izpopolnjuje. Zanimivo je, da je bil Darwin glede tega precej negotov, saj si je predstavljal, da bi moral biti zaradi silne pestrosti, ki je nenadoma vzklila v naravi, vmes še neki manjkajoči čas, v katerem so se zgodile te velike spremembe. Zdaj vemo, da ni bilo tako, da tega časa ni bilo.”

"},{"kind":"html","content":"

Gaines je glede na dozdajšnje dokaze prepričan, da se je moral ta ognjemet zgoditi v prvih 20. milijonih let kambrija, torej pred nekje 540 ali 520 milijoni let.

"},{"kind":"html","content":"

Virus je ustavil tudi raziskave na najdišču

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Robert Gaines pri najdišču Qingjiang

"},{"kind":"html","content":"

Robert Gaines še pravi, da jih zdaj na najdišču čaka več let dela.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"267"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21322"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21322"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111051","attributes":{"wp-id":427577,"date":"2020-04-21T19:20:31+02:00","modified":"2020-04-22T16:44:43+02:00","slug":"od-rachel-do-grete-dan-zemlje-praznuje-pol-stoletja","post-type":"post","title":"Bomo znali zavreti in vrniti naravi, kar ji pripada?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/od-rachel-do-grete-dan-zemlje-praznuje-pol-stoletja/","content":"

Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti.

Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.

Nejc Jogan, botanik, Biotehniška fakulteta: “Čudovita pestrost narave nezadržno propada. Gozdove nadomeščajo plantaže, barvitost travnikov spreminjajo v agrarno puščavo, močvirja propadajo, ker od njih ni dobička. Vse to žene napuh človeka, ki misli, da je gospodar narave. Bomo znali zavreti in vrniti naravi, kar ji pripada?”

Ana Rotter, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo: “Želim, da vseeno ne pozabimo na naš planet in ga, čeprav živimo v nenavadnih časih, še vedno ohranjamo, da bo prihodnjim generacijam na voljo bolj zdrav.”

Rajko Muršič, etnolog in antropolog, Filozofska fakulteta: “Vsak kos Zemlje, na katerem živimo, je naša odgovornost. Dobički nas ne bodo pripeljali nikamor, živeti moramo v skladu z najbolj temeljnim načelom – da prispevamo tisto, kar zmoremo, in da vzamemo tisto, kar potrebujemo. Zemlja bo preživela brez nas. Mi brez Zemlje nikakor.”

Gregor Vertačnik, Agencija za okolje: “Pandemija covid-19 nas opominja, kako ranljiva sta civilizacija in sodoben način življenja. Temperatura zraka se vztrajno dviguje, nalivi in vročinski valovi so vse močnejši, ledeniki se talijo. V Sloveniji se je ozračje v preteklih 50 letih ogrelo za 2 stopinji Celzija. Če želimo naravo predati rodovom, moramo zmanjšati okoljski odtis in se pripraviti na prihajajoče vremenske ujme.”

Tina Eleršek, Nacionalni inštitut za kemijo: “Večina stvari v naravi kroži – vse, kar počnemo z okoljem, se odseva tudi v zdravju naših voda.”

Gregor Anderluh, Kemijski inštitut: “Ohranjanje Zemlje je velikanski družbeni izziv. Je pa to tudi izjemna priložnost za znanost, za nova odkritja in inovacije ter razvoj trajnostnih tehnologij. Poleg znanosti, v katero verjamem, smo za doseganje ciljev na področju okolja odgovorni predvsem mi sami z našim načinom življenja.”

Nejc Hodnik, Kemijski inštitut: “Premalo se poudarja, da bi lahko vsak človek prispeval že s tem, da zmanjša porabo energije. Če bi vsak od nas porabil polovico manj energije, bi dalo to znanstvenikom več časa, da najdejo trajnejše rešitve, ki bi ohranile svet za zanamce.”

Tomislav Popit, geolog, Naravoslovno tehniška fakulteta: “Naš planet se stalno spreminja, številni plazovi so se in se bodo intenzivno dogajali tudi v prihodnje. Plaz ni tisti, ki nam je odnesel hišo, ampak smo mi tisti, ki smo hišo postavili na njem oziroma v njegovi bližini.”

Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za biologijo: “Ob dnevu Zemlje bi poudarila, da je covid-19 izziv za človeštvo v tem, kako se približati naravi, jo raziskovati in bolje razumeti, da se ne bomo v njej obnašali kot slon v trgovini s porcelanom. Brez spoštovanja narave kljub gospodarski rasti človeštvo ne moremo preživeti.”

\"\" — \nDr. Rajko MuršičFoto: Filozofska fakulteta

\"\" — \nDr. Nejc Hodnik, Kemijski inštitutFoto: Kemijski inštitut

\"\" — \nGregor Vertačnik, ARSOFoto: rtvslo.si

\"\" — \nDr. Maja Ravnikar. NIBFoto: NIB

\"\" — \nGeolog dr. Tomislav Popit, Naravoslovnotehniška fakultetaFoto: Twitter

\"\" — \nDr. Ana RotterFoto: Maja Ratej, Val 202

\"\" — \nDr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitutFoto: Kemijski inštitut

\n\n

","excerpt":"Ob dnevu Zemlje se na poslušalce obračajo slovenski znanstveniki, od klimatologov, geologov, mikrobiologov do antropologov","featured-media-id":20056,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174687846","abovetitle":"","subtitle":"Ob dnevu Zemlje se na poslušalce obračajo slovenski znanstveniki, od klimatologov, geologov, mikrobiologov do antropologov","category-text":"False","permalink":"2020/04/od-rachel-do-grete-dan-zemlje-praznuje-pol-stoletja/","show-start":"2020-04-22T13:50:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"585","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/Bomoznalizavretiinvrnitinaravikarjipripada4720406.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687846","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.

"},{"kind":"html","content":"

Tina Eleršek, Nacionalni inštitut za kemijo: “Večina stvari v naravi kroži – vse, kar počnemo z okoljem, se odseva tudi v zdravju naših voda.”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nDr. Rajko MuršičFoto: Filozofska fakulteta

\"\" — \nDr. Nejc Hodnik, Kemijski inštitutFoto: Kemijski inštitut

\"\" — \nGregor Vertačnik, ARSOFoto: rtvslo.si

\"\" — \nDr. Maja Ravnikar. NIBFoto: NIB

\"\" — \nGeolog dr. Tomislav Popit, Naravoslovnotehniška fakultetaFoto: Twitter

\"\" — \nDr. Ana RotterFoto: Maja Ratej, Val 202

\"\" — \nDr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitutFoto: Kemijski inštitut

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20056"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20056"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111050","attributes":{"wp-id":427570,"date":"2020-04-21T19:03:48+02:00","modified":"2020-04-22T11:13:30+02:00","slug":"upanja-vec-tudi-zaradi-potencialno-ucinkovitih-zdravil","post-type":"post","title":"Upanja več tudi zaradi morebitno učinkovitih zdravil","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/upanja-vec-tudi-zaradi-potencialno-ucinkovitih-zdravil/","content":"

“Pri virusih imamo to težavo, da lahko z zdravili vplivamo na genetski material svojih celic.”

Odkar nas ogroža koronavirusna bolezen 19, raziskovalci iščejo morebitna zdravila, ki bi omilila ali zajezila hujši potek bolezni. Iz globalnega rezervoarja zdravil jih je kar nekaj v kliničnih študijah, kot edino uradno registrirano pa je bilo doslej odobreno zdravilo remdesivir, ki ga pri zdravljenju huje bolnih v tej epidemiji uporabljajo tudi v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru. O zdravilih, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo, in tudi o tem, kako delujejo, smo se pozanimali pri dr. Borutu Štruklju s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Opozoril je tudi na to, da je krepitev imunskega sistema preventivno zaželena, pri bolnikih, ki so že okuženi s covidom 19, pa jemanje dodatkov za izboljšane imunskega sistema odsvetuje.

“Imunski sistem lahko okrepimo prej. Aktivacija imunskega sistema je primerna pri prvi stopnji, ko preprečujemo okužbo. V drugi stopnji, ko smo že okuženi, pa je pretirano delovanje imunskega sistema nezaželeno.”

","excerpt":"Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo","featured-media-id":21308,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174687806","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo","category-text":"False","permalink":"2020/04/upanja-vec-tudi-zaradi-potencialno-ucinkovitih-zdravil/","show-start":"2020-04-22T10:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"645","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/Upanjavetudizaradipotencialnouinkovitihzdravil4720225.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687806","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Pri virusih imamo to težavo, da lahko z zdravili vplivamo na genetski material svojih celic.”

"},{"kind":"html","content":"

“Imunski sistem lahko okrepimo prej. Aktivacija imunskega sistema je primerna pri prvi stopnji, ko preprečujemo okužbo. V drugi stopnji, ko smo že okuženi, pa je pretirano delovanje imunskega sistema nezaželeno.”

Roman Jerala je vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na ljubljanski univerzi. Slovenski znanstvenik, ki je odličen vir za to, da se znamo skozi nepregledno goščavo informacij prebiti dovolj kritično in kar se da ozaveščeno. Podrobno spremlja napredovanje novega cepiva in razmah raziskovalnih iniciativ, ki so v en globalni laboratorij povezale ves svet.

“Ključno pri tem virusu je, da je človek kužen še pred pojavom simptomov. Znanost zdaj teče v hiperpogonu. Od 10. januarja, ko je bila objavljena sekvenca genoma virusa, se stvari odvijajo zelo hitro. Do danes je bilo na to temo objavljenih že 1700 študij.”

“Zanimivo je, da se v krizi, kakršna je ta, nihče prav dosti ne spremeni, toliko bolj pa pride do izraza njegov značaj,” pravi Roman Jerala. Pri tem je nekoliko razočaran nad Evropo, ki bi lahko naredila več, kot je. Lahko bi bolje organizirala solidarnostne iniciative in koordinirala raziskovanje. “Azijske države so se bolje izkazale pri reševanju krize. Evropa in najmanj v enaki meri Združene države so prezrle opozorilo in za to plačujemo veliko ceno.” Bolje pa bi bilo imeti tudi več informacij in testirati večje število ljudi v populaciji, a to narekujejo zmogljivosti sistema.

“Na tem področju je najbolj svetel primer Islandija, kjer so testirali vse, ki so bili pod tveganjem, ob tem pa še 10.000 prostovoljcev in 2600 naključno določenih ljudi. Med zglednimi državami bi poudaril tudi Južno Korejo.”

Države se na različne načine spopadajo z novim koronavirusom. V Vuhanu so na primer z omejitvijo javnega prometa replikacijsko število zmanjšali na 1,2, še vedno se je število okuženih torej povečevalo eksponentno. Ko pa so uvedli obvezno karanteno, je ta faktor zdrsnil na 0,3. Na drugi strani imamo švedski primer, ki pa se Romanu Jerali zdi preveč tvegan.

“Zanima me, kako bo lahko država upravičila večje število žrtev s tem, da niso ukrepali prej. Podobno se je izkazalo pri španski gripi, ko so imela tista mesta, ki so se hitreje zaprla, bistveno manj žrtev. Položaj je treba vzeti resno in samo vesel sem, da je v Sloveniji tako.”

Ta hip je prijavljenih 83 kandidatov za cepivo. Vseeno naš sogovornik meni, da pri razvijanju cepiv zdaj sodeluje več ljudi, torej da poteka vsaj od 200 do 300 različnih pristopov. Najdlje je Kitajska, kjer pravijo, da so že na drugi stopnji, pet cepiv pa je na prvi stopnji kliničnega testiranja. Cepivo naj bi bilo na voljo pred poletjem prihodnje leto, vendar so to samo špekulacije. Porajajo pa se tudi trditve o namernem okuževanju.

“Tradicija namernega okuževanja ima dolgo brado, danes so ti pristopi nesprejemljivi. Osebno pa bi v zdajšnjih razmerah ta pristop vendarle podprl. Seveda pod pogojem, da bi prostovoljce, mlade in zdrave ljudi, izpostavili kontrolirani količini virusa, in to pod nadzorovanimi pogoji.”

Sicer pa je profesor Jerala strokovnjak na področju sintezne biologije. To je podobno kot raziskovati temno snov v fiziki, saj je različnih možnosti oblik proteinov več, kot je atomov v vesolju.

“Sintezna biologija doživlja zlate čase. S spreminjanjem delovanja celic bi lahko v prihodnje dobili nova perspektivna zdravila. Primer je imunoterapija raka, ki obeta, da bi lahko človekove celice v prihodnje spreminjali tako, da bi prepoznale celice raka in jih uničile.”

Glasbeni izbor:
\nChan chan – Buena vista social club
\nJeanette – Porque te vas (iz filma Cria cuervos, Carlos Saura)

","excerpt":"Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19 ","featured-media-id":20850,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174687043","abovetitle":"","subtitle":"Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19 ","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-205/","show-start":"2020-04-19T10:45:00+02:00","show-end":"2020-04-19T11:30:00+02:00","audio-length":"2425","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/19/RomanaJerala4716625.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687043","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ključno pri tem virusu je, da je človek kužen še pred pojavom simptomov. Znanost zdaj teče v hiperpogonu. Od 10. januarja, ko je bila objavljena sekvenca genoma virusa, se stvari odvijajo zelo hitro. Do danes je bilo na to temo objavljenih že 1700 študij.”

"},{"kind":"html","content":"

“Na tem področju je najbolj svetel primer Islandija, kjer so testirali vse, ki so bili pod tveganjem, ob tem pa še 10.000 prostovoljcev in 2600 naključno določenih ljudi. Med zglednimi državami bi poudaril tudi Južno Korejo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zanima me, kako bo lahko država upravičila večje število žrtev s tem, da niso ukrepali prej. Podobno se je izkazalo pri španski gripi, ko so imela tista mesta, ki so se hitreje zaprla, bistveno manj žrtev. Položaj je treba vzeti resno in samo vesel sem, da je v Sloveniji tako.”

“Tradicija namernega okuževanja ima dolgo brado, danes so ti pristopi nesprejemljivi. Osebno pa bi v zdajšnjih razmerah ta pristop vendarle podprl. Seveda pod pogojem, da bi prostovoljce, mlade in zdrave ljudi, izpostavili kontrolirani količini virusa, in to pod nadzorovanimi pogoji.”

Sicer pa je profesor Jerala strokovnjak na področju sintezne biologije. To je podobno kot raziskovati temno snov v fiziki, saj je različnih možnosti oblik proteinov več, kot je atomov v vesolju.

“Sintezna biologija doživlja zlate čase. S spreminjanjem delovanja celic bi lahko v prihodnje dobili nova perspektivna zdravila. Primer je imunoterapija raka, ki obeta, da bi lahko človekove celice v prihodnje spreminjali tako, da bi prepoznale celice raka in jih uničile.”

Glasbeni izbor:
\nChan chan – Buena vista social club
\nJeanette – Porque te vas (iz filma Cria cuervos, Carlos Saura)

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20850"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20850"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110763","attributes":{"wp-id":426702,"date":"2020-04-16T01:03:45+02:00","modified":"2020-04-20T16:10:29+02:00","slug":"dan-ko-so-izumrli-dinozavri","post-type":"post","title":"Dan, ko so izumrli dinozavri","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/dan-ko-so-izumrli-dinozavri/","content":"

Še pred nekaj desetletji so v strokovnih krogih in učbenikih o vzroku za konec dinozavrov govorili z nizom vprašajev in hipotetičnih razlag. Nato so začeli sramežljivo namigovati na to, da je njihovo apokalipso povzročil padec asteroida. No, do danes je dokazov o tej teoriji že toliko, da je splošno sprejeto dejstvo. In eno od najodmevnejših odkritij v lanskem letu je to le še potrdilo. V ameriški zvezni državi Severna Dakota so namreč našli neposredne dokaze iz natanko tistega dne, ko je v Zemljo treščil tuji vesoljski prišlek, in ne le to, dokazi naj bi se nanašali na samo uro po trku, ki se je zgodil več tisoč kilometrov stran. Oddajo smo oblikovali skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matjažem Gregoričem z Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

Gosta podkasta:

– Prof. Jan Smit, Univerza Vrije, Amsterdam

– Dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

Profesor Jan Smit, kako je bilo na Zemlji po usodnem dnevu, ko je v planet trčil steroid? V naslednji uri, naslednji dan, naslednje leto in desetletje?

“Asteroid je po padcu eksplodiral in ustvaril super oblak prahu in aerosolov. S tem se je ustvaril nekakšen plašč na zunanjem robu atmosfere in preprečil dostop sončni svetlobi. Ta gosta prašna koprena je morala nastati že v roku nekaj ur, morda celo v zgolj pol ure po trku. Lahko si predstavljamo, kaj se zgodi, če za nekaj mesecev ugasnemo luči. Prehranjevalna veriga se poruši, ker ni pogojev za fotosintezo, umrejo rastline in s tem bitja, ki se prehranjujejo neposredno z njimi. Zatem pridejo na vrsto novi členi te verige, vse do največjih, torej dinozavrov, velikih mesojedcev in morskih velikanov. In če ugibamo naprej: sončna svetloba se začne po približno treh mesecih vračati, ker pa je bila atmosfera po novem bogata z žveplom, se je začelo ozračje hitro ohlajati, ta proces ohlajanja naj bi trajal do deset let. Sledil je obraten proces. Zaradi povišanih koncentracij metana, ogljikovega dioksida in drugih tovrstnih plinov se je zagnal toplogredni učinek, segrevanje ozračja je trajalo nekaj sto let, postalo je precej vroče. Šele deset tisoč let po padcu asteroida se je začelo življenje vračati v ustaljene tirnice s postopnim razcvetom vrst, ki so preživele trk. Znova so zaživele kot prej, a vendar nekoliko drugače. Podnebje se je namreč spremenilo iz vlažnotropskega v vlažnozmernega. Živali so se morale prilagoditi drugačnemu tipu hrane.”

Lani spomladi ste v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavili članek o izjemnem odkritju v Severni Dakoti, ki potrjuje, kaj se je zgodilo prav na dan, ko je v Zemljo treščil asteroid. Odkritje, pod katerim se kot prvi podpisuje doktorski študent s Floride Robert DePalma, številni primerjajo z najdbo svetega grala na tem področju?

“Ja, prav to besedno zvezo je uporabil kolega Walter Alvarez, oče koncepta o K-T razmejitvi. Potem ko je skupaj z očetom, Nobelovcem Luisom Alvarezom, pred desetletji v zemeljskih plasteh odkril plast z nadpovprečno vsebnostjo iridija in s tem prvi neposreden dokaz za trk asteroida, je to novo odkritje opisal kot drugo najpomembnejše v njegovem življenju. Na tem na prvi pogled skromnem severnoameriškem najdišču, ki v sebi skriva neverjetne skrivnosti, je pokrajina dobesedno zamrznila v času prav na dan, ko je v nas zgrmel asteroid. Našli so celo ostanke jajc pterozavrov, ki so še vsebovala zarodke, kar je edinstveno odkritje.”

In zdaj k odkritju – kaj ste odkrili, kje, zakaj je vse to tako pomembno?

“Da si bomo lažje predstavljali, odpotujmo na mejo med Kanado in Združenimi državami Amerike. Tam nekje na sredi med vzhodom in zahodom leži zvezna država Severna Dakota, ki z debelimi plastmi prav iz časov, ko je v Zemljo treščil asteroid, privablja veliko ljudi. Na območju vlada skoraj nekakšna dinozaverska mrzlica. Lahko si predstavljate, da je območje prečesavalo veliko lovcev na fosile. Zato je čudno, da najdišča v vsem tem času niso odkrili. Gre za majhno območje, nič presenetljiv okoliš za Severno Dakoto. Nekateri so tam odkrili fosile rib, a to ni pritegnilo njihove pozornosti. Nato je tja prineslo paleontologa s Floride Roberta DePalmo, ki je iskal ravno to – ribe. Vedel je, da so fosili rib povezani s prastarimi jezeri, poginula bitja na njihovem dnu pa so zaradi manka kisika ostala obstojna dolgo časa. Iskal je torej jezero, ki bi prečilo tako imenovano razmejitev K-T med kredo in paleogenom. Iskal je torej spremembe v času, naletel pa na noro odkritje. To ni bilo navadno jezero, pred seboj je prepoznal naplavino cunamija, ki je tja prigrmel prav na usodni dan. V naplavini je namreč našel steklene kroglice, ki jim pravimo tudi tektiti. Te kroglice smo odkrili celo v škrgah rib! Lahko si predstavljate, kako je bilo tisti usodni dan tam: na območju so mirno tekle reke z razvejenim sistemom meandrov …, nenadoma pa tja trešči ogromen val vode. Tamkajšnje ribe, vajene sladke vode, je zalila zmes slane vode in sedimenta. Tega seveda niso mogle preživeti, a ker so nekaj časa še živele in ob dihanju skozi škrge zajemale vse, kar je bilo v takrat v vodi, od blata in drugih delcev sedimenta do tektitov, so postale prve žive priče trka. Kaj takega doslej še nismo našli.

Na najdišču ste odkrili tudi stopinje dinozavrov, perje letečih dinozavrov in tudi sledove, ki so jih pustili tedanji sesalci?

“V naplavini smo našli tudi rove, ki so jih napravili tedanji sesalci in jih je nato zamašil cunami ter dobesedno v času zamrznil življenje v njih. Pri izkopavanjih smo tako odkrili ostanke glodavcev, ki so ostali ujeti v svojih luknjah … Za zdaj smo izkopali le majhen delež vsega, kar je tam. Kdo ve, koliko presenečenj ta kraj še skriva. Morda, če se pošalim, tudi kakšnega dinozavra s stekleno kroglo oziroma tektitom v glavi.”

Zanima me pa nekaj: kako se najdišče sklada s časovnim potekom tega, kar je sledilo neposredno po trku. Tam so ujete ribe s tektiti v ustih, tektiti so tudi tako oddaljena območja, kot je Severna Dakota, dosegli pol ure po trku asteroida, cunami pa bi iz Srednje Amerike do Severne Dakote potreboval veliko več časa, tudi več dni. S tem pa bi bil prepozen … Kako ste si sami to razložili?

“Najti smo morali nov scenarij. Razlago so ponudili potresni valovi, ki so se tedaj po kopnem razširili v vse smeri in so bili tisočkrat močnejši od kateregakoli doslej izmerjenega potresa. Severno Dakoto so dosegli že v nekaj minutah po trku in na površini stoječih in tekočih voda ustvarili velikanske valove, kot cunamije, le da je šlo za valove tipa sejš, vrsto stoječega valovanja. Nahajališče v Severni Dakoti torej ne govori le o točno tistem dnevu, ko je udaril asteroid, ampak o natanko tisti uri, ki je sledila trku. To je en vidik. Po drugi strani pa so se tedaj na območju raztezali gozdovi. Tektiti so se ujeli tudi v tamkajšnji jantar, fosilizirano smolo, in se v njem do popolnosti ohranili. Imamo torej lepo ohranjeno steklo v škrgah rib na eni strani in v jantarju na drugi. Gre za zamrznjeni posnetek življenja v trenutku, ko se je zgodila katastrofa.”

Je to novo odkritje v Severni Dakoti dokončno potrdilo to, da so dinozavri izumrli prav zaradi trka asteroida? Je teorija, da bi lahko izumrli že veliko prej, še živa?

“Lahko bi rekli, da gre za zadnji žebelj v krsto te teorije. Dokaze zoper njo smo košček za koščkom zbirali postopoma. Od preučevanja iridija v razmejitveni plasti K-T, ki skriva nekajkrat več iridija kot vse ostale plasti in kaže na to, da se je v Zemljo v preteklosti zaletelo zares veliko telo iz vesolja, do odkritja tektitov, nanodiamantov, dokazov o sočasnem vplivu trka po celem planetu … Nato so pred desetletji odkrili ostanke kraterja pod Mehiškim zalivom in ga ocenili na povsem enako starost kot množično izumiranje. A ljudje so še vedno dvomili. To naše najnovejše odkritje iz Severne Dakote je zadnji žebelj v krsto dvoma. Zdaj vemo, da so morali dinozavri izumreti prav zaradi trčenja in ne prej. Po odkritju so postali nasprotniki tega malo tišji.”

\"\" — \nWalter Alvarez z ženo, Robert DePalma za mikroskopom … na dan, ko so tektite odkrili v jantarjuFoto: Jan Smit

\"\" — \n1 mm velik tektit v jantarjuFoto: Jan Smit

\"\" — \nJan Smit in Robert DePalmaFoto: Jan Smit

\"\" — \nŠkrge ribe, polne tektitovFoto: Jan Smit

","excerpt":"Novo bogato najdišče v Severni Dakoti v Združenih državah skriva veliko dokazov o tem, kako je potekal poslednji dan geološkega obdobja kreda, ko je v Zemljo treščil asteroid","featured-media-id":21230,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174686424","abovetitle":"","subtitle":"Novo bogato najdišče v Severni Dakoti v Združenih državah skriva veliko dokazov o tem, kako je potekal poslednji dan geološkega obdobja kreda, ko je v Zemljo treščil asteroid","category-text":"False","permalink":"2020/04/dan-ko-so-izumrli-dinozavri/","show-start":"2020-04-16T12:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1632","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/16/Dankosoizumrlidinozavri4713626.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686424","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Gosta podkasta:

"},{"kind":"html","content":"

– Prof. Jan Smit, Univerza Vrije, Amsterdam

"},{"kind":"html","content":"

– Dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

"},{"kind":"html","content":"

Profesor Jan Smit, kako je bilo na Zemlji po usodnem dnevu, ko je v planet trčil steroid? V naslednji uri, naslednji dan, naslednje leto in desetletje?

"},{"kind":"html","content":"

In zdaj k odkritju – kaj ste odkrili, kje, zakaj je vse to tako pomembno?

"},{"kind":"html","content":"

Na najdišču ste odkrili tudi stopinje dinozavrov, perje letečih dinozavrov in tudi sledove, ki so jih pustili tedanji sesalci?

"},{"kind":"html","content":"

Je to novo odkritje v Severni Dakoti dokončno potrdilo to, da so dinozavri izumrli prav zaradi trka asteroida? Je teorija, da bi lahko izumrli že veliko prej, še živa?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nWalter Alvarez z ženo, Robert DePalma za mikroskopom … na dan, ko so tektite odkrili v jantarjuFoto: Jan Smit

\"\" — \n1 mm velik tektit v jantarjuFoto: Jan Smit

\"\" — \nJan Smit in Robert DePalmaFoto: Jan Smit

\"\" — \nŠkrge ribe, polne tektitovFoto: Jan Smit

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"267"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21230"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21230"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110665","attributes":{"wp-id":426458,"date":"2020-04-14T19:08:32+02:00","modified":"2020-04-15T18:41:46+02:00","slug":"prvi-respiratorji-niso-bili-naprave-ampak-kar-studenti","post-type":"post","title":"Prvi respiratorji niso bili naprave, ampak kar – študenti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/prvi-respiratorji-niso-bili-naprave-ampak-kar-studenti/","content":"

V zadnjih tednih se v naših mislih pogosto znajdejo besede, kot so respirator, intenzivna nega … Zato vprašanje: kako dolgo v medicini sploh poznajo respiratorje, kako stara je intenzivna nega? In zanimivo – drug brez drugega ne gre: rojstvo intenzivne nege je namreč povezano prav z iznajdbo respiratorja. V kratkem bo 70 let, odkar respiratorji po svetu bolnikom rešujejo življenje, bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, pa je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice uprizarjala grozljive prizore. Mož, ki je zanetil trend prvih respiratorjev, je bil danski zdravnik Bjorn Ibsen.

Sogovornika v oddaji sta dr. Zvonka Zupanič Slavec, zdravnica in zgodovinarka medicine, in dr. Primož Gradišek, vodja oddelka za intenzivno terapijo v Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo v UKC Ljubljana, ki nas je popeljal v ustroj sodobnih enot za intenzivno nego. Z njim pa več tudi o tem, kako delujejo sodobni respiratorji in kakšna je razlika med intenzivno nego in intenzivno terapijo.
\n

","excerpt":"Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore","featured-media-id":21211,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174686080","abovetitle":"","subtitle":"Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore","category-text":"False","permalink":"2020/04/prvi-respiratorji-niso-bili-naprave-ampak-kar-studenti/","show-start":"2020-04-15T10:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"815","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/15/Prvirespiratorjinisobilinapraveampakkartudenti4712190.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686080","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21211"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21211"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"267","attributes":{"slug":"gregoric_marko","name":"Matjaž Gregorič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"75","attributes":{"slug":"majvalerij","name":"Maj Valerij","twitter":"","facebook":"","title":"Voditelj","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamv-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnamv-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Category","id":"186","attributes":{"wp-id":1285,"description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/radiovedni/","name":"Radiovedni","slug":"radiovedni","parent-wp-id":0,"permalink":"radiovedni/","show-description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-1400x1400_px-radiovedni2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"193","attributes":{"wp-id":1295,"description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-kvadrat-4d-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"156"},{"type":"CategoryShowLink","id":"160"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"55","attributes":{"wp-id":188,"description":"Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/kje-pa-vas-cevelj-zuli/","name":"Kje pa vas čevelj žuli","slug":"kje-pa-vas-cevelj-zuli","parent-wp-id":0,"permalink":"kje-pa-vas-cevelj-zuli/","show-description":"Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.","show-image":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/1517432_10202208979338568_836274775_n-960x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Sreda","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"125"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"75","attributes":{"wp-id":33,"description":"V daljšem nedeljskem pogovoru izpostavljamo izjemne posameznike in njihovo delo.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/gost/","name":"Nedeljski gost","slug":"gost","parent-wp-id":0,"permalink":"gost/","show-description":"V daljšem nedeljskem pogovoru izpostavljamo izjemne posameznike in njihovo delo.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/nedeljski-gost-1400x1400_px-38-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Nedelja","broadcast-hour":"10.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"18"},{"type":"CategoryShowLink","id":"131"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"20056","attributes":{"wp-id":412092,"title":"Zemlja","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/zemlja-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/zemlja-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/zemlja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/zemlja-1200x708.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20167","attributes":{"wp-id":413741,"title":"satellite-693280_1920","caption":"satelit","media-source":"SpaceX-Imagery / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/satellite-orbit-spacex-aeronautics-693280/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/satellite-693280_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/satellite-693280_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/satellite-693280_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/satellite-693280_1920-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20487","attributes":{"wp-id":417498,"title":"radiovedni 169 kategorija","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20850","attributes":{"wp-id":421659,"title":"prof Roman Jerala","caption":"","media-source":"Jernej Stare, Kemijski inštitut","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21211","attributes":{"wp-id":426462,"title":"železna pljuča","caption":"Uporaba železnih pljuč v bolnišnicah","media-source":"Wikipedia","media-source-url":"https://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/2/20/Iron_lungs.JPG","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zelezna-pljuca-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zelezna-pljuca-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zelezna-pljuca-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zelezna-pljuca-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21230","attributes":{"wp-id":426650,"title":"composition of a paddlefish catching tektites in the water","caption":"Mečarica, ki je na dan, ko so izumrli dinozavri, skozi škrge zajela tektite, ki jih je v ozračje pognal trk asteroida","media-source":"Jan Smit","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/composition-of-a-paddlefish-catching-tektites-in-the-water-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/composition-of-a-paddlefish-catching-tektites-in-the-water-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/composition-of-a-paddlefish-catching-tektites-in-the-water-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/composition-of-a-paddlefish-catching-tektites-in-the-water-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21308","attributes":{"wp-id":427575,"title":"drug-4938120_1920","caption":"Zdravila","media-source":"Myriams-Fotos / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/drug-pills-encapsulate-medical-4938120/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/drug-4938120_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/drug-4938120_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/drug-4938120_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/drug-4938120_1920-1200x741.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21322","attributes":{"wp-id":427765,"title":"Reconstruction by Dongjing Fu-1","caption":"Rekonstrukcija življenja v obdobju kambrijske eksplozije","media-source":"Profesor Fu Dongjing","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/reconstruction-by-dongjing-fu-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/reconstruction-by-dongjing-fu-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/reconstruction-by-dongjing-fu-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/reconstruction-by-dongjing-fu-1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21518","attributes":{"wp-id":429961,"title":"covid-4948866_1920","caption":"","media-source":"MiroslavaChrienova / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/covid-corona-coronavirus-virus-4948866/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid-4948866_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid-4948866_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid-4948866_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid-4948866_1920-1200x803.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21527","attributes":{"wp-id":430089,"title":"k_Od_svobodnega_Maribora_1280","caption":"Večer 75 let","media-source":"Spletna stran časnika Večer","media-source-url":"https://www.vecer.com/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/k_od_svobodnega_maribora_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/k_od_svobodnega_maribora_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/k_od_svobodnega_maribora_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/k_od_svobodnega_maribora_1280-1200x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21617","attributes":{"wp-id":430860,"title":"MED20200416_GIL4396","caption":"","media-source":"Žiga Živulović jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4396-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4396-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4396-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4396-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21618","attributes":{"wp-id":430861,"title":"MED20200416_GIL4397","caption":"Slovenija, Ljubljana, 16.04.2020, 16. april 2020\nNovi koronavirus, testiranje, Covid 19, zaščitna oprema, odvzem brisov, epruveta, pipalka, test, zaščitna maska, kombinezon, medicina, zdravstvo, SARS-CoV-2,\nFoto:Žiga Živulović jr./BOBO","media-source":"Žiga Živulović jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-1200x829.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21702","attributes":{"wp-id":431663,"title":"TRAVE2","caption":"Majske trave","media-source":"Marko Trebušak","media-source-url":"https://www.facebook.com/fujifilmslo/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/trave2-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/trave2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/trave2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/trave2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":42,"count":501}}}