Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tessniem Kadiri je mlada 23-letna novinarka iz Nemčije. A njen videz, polt temnejšega odtenka in gosti črni kodrasti lasje, pripovedujejo, da njene korenine presegajo evropske. Njena starša prihajata iz Maroka, kjer je kot otrok preživela dolga poletja. Spominja se toplih noči, preživetih z glasnimi tetami in strici, ki so si med seboj ure in ure pripovedovali zgodbe. In seveda hrane, polne okusov, začimb in brav. V pogovoru z Nežo Borkovič govorita tudi o Evropskem (ne)sprejemanju drugačnosti, njeni odločitvi, da vsakodnevno ne nosi hijaba in obogatitvi, ki jo je v njeno življenje prinesel preplet dveh diametralnih kultur.
Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.
Toni pravi, da je kot vsi drugi. Od slehernega povprečnega Slovenca se razlikuje le po tem, da se že leta bori z odvisnostjo, ki ga je pripeljala tudi do najnižje točke. Brezdomstva. Cene stanovanj v Kopru so astronomske, kapacitet je enostavno premalo. Trenutno živi v Zavetišču za brezdomne osebe v Kopru, kjer je 14 postelj. Ena od teh je Tonijeva, ki se šteje med srečneže, saj se na slovensko obalo v zimskih mesecih zaradi ugodnih temperatur premakne veliko brezdomnih. Na fotografiji lahko vidite predmet, ki Toniju veliko pomeni. Ročno je izdelal okrasno leseno strukturo, ki danes krasi vhod v Zavetišče za brezdomne osebe v Kopru.
Je človek, ki se trudi biti človek, kar ga večkrat dela čudnega ali posebnega. In to je pravzaprav naša težava. Sploh, kadar smo v vlogi tistega, ki njegovo pojavo in misli začuti kot čudne. Je filozof, okoljevarstvenik in pisatelj, čigar sveži roman Ljubezen 22, plagiat toplo priporočam kot podporo k razumevanju pričujočega bluesa v dvoje.
Danes pa o temah, ki niso od tega sveta. Oziroma od tega planeta. Slovenija je te dni postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije Esa. Prireditev je potekala v Vitanju, karpomeni, da je morala slovenska elita na Googlovih zemljevidih najti Vitanje in kako se do tja pride. Ob slovenski politični eliti je bila prisotna še slovenska estrada, oboji z vesoljsko tematiko. S tem, da si težko ločil, kdo na prireditvi so resnični vesoljci, in kdo se za vesoljce samo izdaja. Prireditev je potekala pod geslom ali motom »Slovenija – majhna na Zemlji, velika v vesolju«. Kar je kljub PR-ovskemu presežku v sloganu debela laž. Oziroma vsaj ne ustreza dejstvom, za katere se v profesionalnih medijih borimo. Resnica je namreč ta, da je Slovenija na planetu Zemlja majhna država, še manjša, neznatna, skoraj znotraj statistične napake mičkena pa je Slovenija v vesolju. Kar niti ni nič tragičnega, kajti celo največje države na Zemlji so v primerjavi z vesoljem neznatne. Eno je vesolje, drugo pa so slogani kreativnih direktorjev. Kakorkoli; ob Hermanu Potočniku smo Slovenci imeli še nekaj pomembnih vesoljskih pionirjev. Recimo astronavte slovenskega rodu, pa tudi raziskovalce, kot je bil Dušan Petrač in nenazadnje umetnike, kot je Dragan Živadinov. Ampak to so obrobnosti. Poskusimo si predstavljati, z močjo vesoljske domišljije, kako bomo Slovenci čim bolj tvorno pomagali pri kolonizaciji vesolja. Najprej je treba priti gor. Tehnološke rešitve so sicer znane, a so izjemno drage. Nekateri v Sloveniji predlagajo, da si že z obiskom naših gora precej blizu, druga metoda, ki je sicer nekaj bolj ortodoksna, pa predlaga hitrorastočo fižolovko, s pomočjo katere je potem mogoče splezati na luno. Še ena metoda je, da sedemo na inflacijo ali življenjske stroške ali cene nepremičnin, saj so to vse kategorije, ki letijo v nebo; težava je le v tem, da je vesolje končno, dražénje našega življenja pa kot kaže brezmejno. Kakorkoli bomo že Slovenci prišli gor, ostaja glavno vprašanje, kaj bomo tam počeli. Govorci na uradnem sprejemu v evropsko vesoljsko druščino so se strinjali, da je vlaganje v vesoljsko industrijo, ki je bila lani vredna 604 milijarde evrov in raste z 9-odstotno letno rastjo, odlična priložnost za slovensko gospodarstvo. V veliki črnini naj bi bilo polno poslovnih priložnosti. Tako s civilnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji znosnejše, kot tudi z obrambnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji neznosnejše. Z drugo besedo; glavna naloga evropskih pa tudi ostalih vesoljskih agencij je v kozmos izstreliti kapitalizem. Ker kot vse na Zemlji, se mora tudi vesolje najprej splačati, da postane zanimivo. Kot nam kažejo vsakodnevne vesoljske aspiracije multimilijarderjev, je vesolje, ki je bilo na začetku vesoljske tekme ideološko bojišče, danes postalo tržišče. V vesolju od začetka časa veljajo osnovni fizikalni zakoni, zadnjih nekaj let pa še zakoni trga. Torej se je Slovenija, sklepamo, priključila Esi tako pozno zaradi tega, ker pred tem v vesolju ni bilo bog ve kaj profita. Bili so stroški in prestiž, se pravi kategorije, ki si jih Slovenci ne moremo ravno privoščiti. Čim pa je mogoče v vesolju služiti, smo zraven. Kar ni naključje, saj smo – če sklepamo po našem bleščečem kripto trgu, kripto inovacijah in kripto milijonarjih – Slovenci mojstri za delati denar iz nič, oziroma v primeru vesolja v nič. Najbolj nenavadno je, da evropski vesoljski umi, ter po novem tudi slovenska vesoljska terminologija, uporabljajo izraz »vesoljski sektor«. Kot da bi bilo vesolje del neke korporacije, ki ima oddelek za »človeške vire«, računovodstvo, »skupne službe« in pa »vesoljski sektor«. Je pa ravno obratno: vesolje ima »zemeljski sektor«, ki pa je nezanimiv, zaprašen in krvav, pozabljen v zadnjem predalu vesoljskega arhiva. Če smo že uničili naš domači planet, pa obstaja velika možnost, da nam vesolja ne bo uspelo uničiti. Kvečjemu se lahko zgodi obratno. Paradoks, s katerim se kapitalisti na čelu človeštva spravljajo v vesolje, je ta isti paradoks, ki je v vesolje že na začetku civilizacije inštaliral domovanja bogov, medtem ko so pokopališča ostala na Zemlji.
Cankarjeva igra Za narodov blagor bo jutri, po več kot treh desetletjih, doživela novo uprizoritev na Velikem odru SNG Drama v režiji Via Tauferja. Igra je bila prvič uprizorjena na Češkem in šele mnogo kasneje na slovenskem odru. Vsakič znova, ko uprizarjamo Cankarja, vedno bolj je aktualen je dejala direktorica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel, ki je igro uvrstila v letošnji program.
Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.
Ingver in kurkuma sta dve začimbni rastlini, ki ju poznamo tisočletja, a sta vsaj v našem delu sveta postali zvezdi tako kulinarike kot prehranskih dodatkov šele v 21. Stoletju. Rastlini, ki izhajata iz subtropske Azije sta botanično gledano močno sorodstveno povezani, zadnja leta pa gomolje in ene in druge vzgajajo tudi v Sloveniji. Tokrat smo obiskali Urško in Klemna Mumelj, ki pod Pohorjem gojita mlad ingver in kurkumo.
Ime tedna je Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in ena od gonilnih sil slovenskega vesoljskega sektorja, kjer jim je s številnimi podjetji, raziskovalnimi inštituti ter tremi univerzami uspelo po 17 letih pridobiti status polnopravne članice Evropske vesoljske agencije. S pomembnim priznanjem se država uvršča v vesoljsko elito, ki Sloveniji prinaša tudi številne strateške in gospodarske prednosti. Foto: Matjaž Očko
V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec trdih delcev v zraku. Z razvijalci razmislimo tudi o tem, kako sploh pripeljati idejo do končne izvedbe in kako pomemben je razvoj lastnih komponent.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Jasmila Žbanić je o poboju več kot 8 tisoč muslimanov posnela pretresljiv film Quo Vadis, Aida. Za film Grbavica, ki odpira temo posilstev med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je v Berlinu prejela Zlatega medveda. Sodeluje pri odmevnih mednarodnih produkcijah, režirala je eno izmed epizod postapokaliptične serije Zadnji med nami (The Last of Us).
Potem ko je Slovenija s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bomo v intervjuju z direktorjem Ese Josephom Aschbacherjem preverili, kaj članstvo pomeni za našo državo in njen prihodnji razvoj na področju vesoljskih tehnologij. Kako lahko Slovenija izkoristi svoje znanstvene in tehnološke potenciale v tej dinamični industriji in kakšna je perspektiva Ese v vesoljskem sektorju, ki postaja vse bolj konkurenčen, odvisen od zasebnih vlaganj in slabo podprt z ustrezno mednarodno regulativo.