Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Aktualno

Evropa osebno Javier Sainz de los Terreros, glas muzeja Prado na družabnih omrežjih

30.01.2023

Javier Sainz de los Terreros je vodja upravljanja digitalnih komunikacij in družbenih medijev v enem najpomembnejših in najbolj obiskanih muzejev na svetu, v muzeju Prado v Madridu. Odgovoren je za ustvarjanje videoposnetkov na različnih socialnih omrežjih. Kar je bilo sprva zamišljeno kot intimni sprehod po galeriji brez obiskovalcev, je postalo digitalna strategija, ki je muzeju prinesla tudi nagrado Webby, ki slavi odličnost na svetovnem spletu in je nekakšen oskar za internetne dosežke.

Ime tedna Dijana Matković, pisateljica, prevajalka in publicistka

30.01.2023

Ime tedna je Dijana Matković, pisateljica, prevajalka in publicistka, ki se bo s knjigo Zakaj ne pišem predstavila na berlinskem filmskem festivalu. V okviru prireditve Knjige na Berlinalu so njeno delo skupaj z desetimi izbrali med 190 naslovi iz več kot 30 držav.

Botrstvo Prekarne zaposlitve potrojijo tveganje za revščino

30.01.2023

Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino.

Aktualno 202 Zvok ima svojo moč, 3. del

28.01.2023

V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …

Aktualno 202 Eni radi kartajo šnops, drugi to znajo

28.01.2023

Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.

Avtomobilsko prometne minute Električna mobilnost: Najprej hvalnica, nato žalostinka

28.01.2023

Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.

Radiovedni Zakaj smo odvisni od videoiger?

28.01.2023

2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.

Petkova centrifuga Don't hate*

27.01.2023

Vse se začne z besedami. Auschwitz, ruska agresija, umori, zlorabe, nacionalizem in propaganda. Z besedami pa se lahko začne tudi pot k sreči in uspehu.

18. vzporednik Polona Fijavž, Berlin: Saga o leopardih

27.01.2023

Nemčija je nepričakovano postala znana kot glavno nahajališče leopardov. Govorimo seveda o tankih leopard in državi, ki je postala glavna protagonistka diplomatskega plesa okrog dobave bojnih tankov Ukrajini. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, zakaj je Nemčija tako dolgo odlašala z odločitvijo glede izvoza tankov, kako razumeti novo nemško vojaško strategijo v okviru dogajanja zadnjih tednov in ali Nemčija še uživa status vodilne sile v Evropski uniji. Ob tem pa pogled usmerjamo tudi na odmevne akcije okolijskih aktivistov v Nemčiji.

Proti etru Tatjana Stanič

26.01.2023

Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.

Aktualno 202 Mikaela Shiffrin: Zmage raje proslavlja z rdečim vinom kot s šampanjcem

26.01.2023

Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.

Aktualno 202 Naš način življenja je zelo netrajnosten

26.01.2023

20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.

Več oddaj
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt