Iskanje
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.
Tako divjega tedna pa že dolgo ni bilo! Med Trumpovim šovom v Davosu, evropskimi odzivi in domačimi političnimi premiki iščemo, ali se vendarle riše nova hrbtenica demokratičnega sveta.
Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?
Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
Pevka popularne glasbe, jazza in opere. Učiteljica petja. Predvsem pa ženska, ki je ni strah boriti se za boljši svet in dati glas tistim, ki ga nimajo. Jadranka Juras je v oddaji razkrila, kako je preživela nasilen rop, kako je njena družbena angažiranost zavirala njen uspeh in kako se je nedavno soočila z izgubo glasu. Aja, pove tudi, če ubija komarje!
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo.
