Iskanje
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.
V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?
Toulouse, razpet med Atlantik in Sredozemsko morje, vsega eno uro vožnje do Pirenejev, ni po naključju tradicionalna postojanka Dirke po Franciji. Je celo na tretjem mestu večne lestvice francoskih mest, ki so bila v zgodovini Dirke po Franciji vključena kot startna ali ciljna postaja tega tekmovanja, prvič so bili zraven že na prvi dirki leta 1903. "Gledalci, ki bodo po televiziji spremljali dirko, bodo videli velik del naše arhitekturno-kulturne zapuščine in znamenite opečnato-rožnate stavbe, zaradi katerih smo znani kot rožnato mesto. Videli pa bodo lahko tudi ogromne proizvodne hangarje Airbusa in zakaj smo znani kot letalsko in vesoljsko središče Evrope," je povedal direktor agencije Toulouse Team Patrice Vassal. Četrto največje mesto v Franciji je eno najstarejših mest v tem delu Evrope, v srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, danes pa je znano predvsem kot eno najpomembnejših svetovnih središč letalske in vesoljske industrije, ki zaposluje velik del prebivalstva.
Natanko leto dni je od smrti Anite Ogulin, najbolj prepoznavne humanitarke pri nas. Čeprav je izguba nenadomestljiva, je njena zapuščina ogromna, njen del pa je tudi skupina sodelavcev, ki jih je s svojim zgledom in dolgoletnim sodelovanjem oblikovala v povezano ekipo, ta pa še naprej vodi programe, kot so Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Ob prvi obletnici smrti se bodo svoje mentorice in vzornice, po kateri se zdaj imenuje tudi celotna organizacija, spomnili tudi z Veliko akcijo srčnosti, v kateri bodo do 25. julija zbirali hrano in higienske pripomočke.Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS sporočilom ANITA10 na 1919 ter prispevate 10 EUR v Anitin sklad.
V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.
Nedavni primer ugriza strupene kače, ki je bil vzrok za prvo smrtno žrtev po več kot 30 letih pri nas, je pri marsikom še nekoliko poglobil strah in odpor do teh sicer zelo koristnih plazilcev. Ker bilo lani takih ugrizov več kot 20, poletje pa je čas, ko se z njimi pogosteje srečujemo, s strokovnjaki govorimo o tem, kako pravilno ravnati, če kačo srečamo, kako postopati ob morebitnem ugrizu strupenjače, pa tudi o vrstah kač pri nas in njihovi vlogi v naravi.
Ime tedna je postal Domen Vozel, kirurg ORL klinike UKC Ljubljana, ki je skupaj s kirurgom Juretom Urbančičem in ekipo sodelavcev pred kratkim izvedel prvo, izjemno zahtevno endoskopsko kirurško odstranitev raka nosnega dela žrela z rekonstrukcijo, opravljeno brez reza na obrazu.
14. julij, ali kot mu pravimo pri nas, dan Bastilje, je največji francoski državni praznik. Simbolizira dva zgodovinska dogodka. Najprej padec Bastilje, ki so jo uporniki na ta dan zasedli med francosko revolucijo leta 1789. In morda še bolj pomembno, festival zveze (Fete de la Federation), ki se je v praznovanje revolucije in enotnosti zgodil točno leto dni zatem. Francozi državni praznik na ta dan praznujejo od leta 1880, glavne značilnosti praznika, ki vsako leto poteka med kolesarsko dirko po Franciji pa so lokalni plesi, vojaška parada v Parizu in ognjemeti.
Francija je ena izmed vodilnih vinskih dežel na svetu, znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega daleč v keltske in rimske čase. Ključno vlogo pri razvoju vinogradništva so odigrali že srednjeveški samostani, saj so menihi že takrat skrbno preučevali tla, podnebje in načine pridelave ter začrtali temelje sodobnega pojma 'terroir' in stroga pravila označevanja porekla, zaradi katerih so francoska vina postala in ostala visokokakovostna, cenjena po vsem svetu. Vina v Franciji pa niso le gospodarski izdelek, ampak tudi del kulturne identitete, nacionalnega ponosa in francoske umetnosti življenja. In kot je po navadi na jugu, so tu na Francoskem veliko bolj sproščeni glede trt, vina in njegove pridelave. V nekatere vinogradniške in kletarske novosti pa so dobesedno prisiljeni tako zaradi spremenjenih potrošniških navad in trendov kot podnebnih sprememb. 'Pred 50 leti so Francozi popili veliko, veliko vina. Predvsem tradicionalnega, močnega, rdečega in največ tega smo ga proizvedli prav v Languedocu. Zadnja leta pa Francozi segajo po svežih, lahkotnih belih vinih, zato vinarji lahkotno svežino vpeljujejo tudi v rdeča vina,' je o prilagajanju vinarjev povedal mladi Paul, ki vodi degustacije vin v osrednjem vinskem svetišču Carcassonna Le Comptoir de la Cite. Rdeča nit reportaže iz največje francoske vinogradniške regije Languedoc-Roussillon bo vprašanje, kako se v vinsko najbolj tradicionalni državi na svetu prilagajajo novim časom.
Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters
