Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Sogovorniki:
- dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani,
- dr. Griša Močnik, Center za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi,
- Matevž Lenarčič, letalec in okoljski raziskovalec,
- Miro Brumat, civilna iniciativa.
Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
