Pianist, komponist in glasbeni producent Tine Grgurevič Bowrain je nenavadna, široka, nepredvidljiva glasbena osebnost. Svojo večžanrskost, nadžanrskost, lahko bi rekli tudi nežanrskost je predstavil v tokratni oddaji IZŠTEKANI na Valu 202. Na pot se je podal z več kot dvajsetčlansko posadko: z godalnim triom, spevskim zborom in s številnimi gostujočimi
pevci. Prerez skozi pestro delo zadnjih let so mu med drugimi pomagali izvesti basist Jani Hace, tolkalka Lola Mlačnik, pajdaš iz dua Not Exactly Lost Luka Uršič Kalu ter pevke
Kiki, Maša Bogataj in Marina Martensson. Akustičnost ni bila vprašanje, pač pa imperativ.

Od klasike in jazza prek elektronike in ambientalne glasbe do indie popa in etna. Tako bi se lahko glasila opredelitev zvrsti, v katerih se počuti domače. Če jih že moramo našteti. Pa jih najraje ne bi. Morda je še najbolje reči, da Bowrain upogiba žanre. Ali da prepih, ki vleče skozi medžanrske vrzeli, premetava njega. Vse skupaj pa ves čas prežema značilni minimalizem. Naj bo zasedba še tako velika, nikoli ni ničesar preveč. Malo zvoka, veliko muzike, bi lahko rekli. »Še vedno se iščem v raznih smereh. Morda še nisem zares zrel, še vedno ne vem, kaj hočem. Pač, živim v sodobnem času, ko je možnosti preveč in me premetava na vse strani,« komentira svoje večno iskanje.

Iskanje, ki je porodilo že pol ducata albumov, ravno toliko EPjev in kopico scenske glasbe. Seznam sodelovanj je z leti vse daljši in vse več skladb je tudi vokalnih. K sodelovanju vabi različne pevce, z Luko Uršičem Kalujem sta osnovala tudi duo Not Exactly Lost. Prek vsega tega ga spoznava širša, celo evrovizijska javnost. Na EMI 2022 je denimo nastopil z Brino Plestenjak  in skladbo »Čas je«, ki je svojevrsten manifest, poziv k akciji in skupnosti, za katerega je besedilo spisal Gregor Kosi.

»Vse več pišem za glas in se tudi sam ukvarjam z besedili, ki so velik izziv. Čutim, da je čas, ko je treba tudi kaj povedati, ne le igrati. Najbrž gre za naravni proces, beseda ima moč, da nekaj sporoči zelo neposredno, moja želja po tem pa raste. Ali bom v Izštekanih pel tudi sam, tega pa ne izdam,« dodaja Bowrain v smehu. 

Od zadnjega albuma »Heal Me« je minilo natanko leto. Sledilo je nekaj solističnih koncertnih izdaj. V zadnjem času je slišati šušljanje, da pripravlja nov album. »Drži, nastaja nov studijski album, sodelujem s producentom Vidom Ahačičem. Upam, da dozori in izide še letos.«

Posebej za to priložnost je Bowrain zbral več kot dvajset pomagačev; nekaj je stalnih sodelavcev, nekaj sodelovanj povsem novih. In kot se za tak podvig spodobi, so domala vso elektroniko pustili doma. »Vedno znova se vračam v akustiko, kljub temu, da morda to ni kaj prida sodobno. Pojem sodobnost dandanes itak lahko pomeni karkoli. Akustični zvok je toplejši. Prija tem napetim časom.«

Slike z oddaje - Alan Orlič

Odigrane skladbe: 

Jure Longyka