Cederama

White Lies – Five

Zveni kot peta, naslovljena je kot peta in, res, ni že šesta

resize
foto: whitelies.com

Sleherna vrnitev modernih londonskih rockerjev pomeni podaljšek bizarne razprave o tem, kako bolj melodična je vsebina njihovega novega albuma, kako so njihovi songi – seveda, da res – drugačni in bolj sofisticirani od minulih ipd. Odveč. White Lies so zelo podobni naši Siddharti. Gonijo bolj kot ne isti tip istega sladkobnega mehko-mračnega synth-rockovskega načina, pri čemer jim sem ter tja čudežno uspe skombinirati par dopadljivih songov. In ta dva, morda trije ustvarijo dovolj magnetizma, tako da njihov kreativni in posledični komercialni perpetuum mobile ne zastane. Z albumom Five je enako. Ni slab.