Mesta prihodnosti

Petdelna serija Frekvence X o majhnih trikih in velikih idejah za boljša življenjska okolja

Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.

Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?

Prvi del: Metamorfoze urbanega okolja

Analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora?

 

Drugi del: Bivališča in soseske

Obiščemo najpametnejšo stavbo v Sloveniji, v kateri je nekaj tisoč senzorjev, vse je popolnoma avtomatizirano. Gremo v milansko stolpnico, na kateri raste 20 tisoč rastlin. Preselimo se v barcelonsko sosesko, ki je prednost na cestah dala pešcem in kolesarjem. Pogovarjamo se z Benečani, ki v boju proti masovnemu turizmu okupirajo prazne hiše. Razmišljamo o primerih dobrih praks, ki so z enostavnimi arhitekturnimi in urbanističnimi posegi dosegle opazne spremembe v življenjskih vzorcih prebivalcev.

 

Tretji del: Nevidno ožilje mest

Odpravimo se v srce slovenskega električnega omrežja, odkrivamo različne pristope k tako imenovanim pametnim mestom, sprašujemo se tudi o vplivu urejanja javne infrastrukture na zdravje in pomenu sodelovanja prebivalcev v procesih odločanja o njihovih soseskah. Nove tehnologije in umetna inteligenca hitro spreminjajo načine, kako upravljamo mesta, več tisoč tipal in gore podatkov nam omogočajo nadzor nad procesi, o katerih včasih nismo vedeli ničesar. Kako lahko obstoječo javno infrastrukturo nadgradimo in spremenimo, da bo učinkoviteje zadostila potrebam vse številnejšega prebivalstva?

 

Četrti del: Promet in mobilnost

V mestni gneči sanjamo o igranju taroka v avtonomnih avtomobilih prihodnosti. Pri gasilcih preverjamo, kaj bi se z varnostnega vidika zgodilo, če bi na avtocesti trčilo več električnih avtomobilov. Zapeljemo se v največje slovensko krožišče, ki ga povsem upravlja umetna inteligenca. Ustavimo se v centru za nadzor semaforjev in se med iskanjem parkirišča strinjamo, da bodo v prometu večne zagotovo ostale le kletvice. Skozi okno prevelikega avtomobila opazujemo, kako so prevladujoči načini premikanja spremenili podobo naših mest, vplivali na gradnjo in zaznamovali lokalne identitete. Razmišljamo o realnih izboljšavah, iščemo primere dobre prakse.

 

Peti del: Futurizem boljšega življenja

S strokovnjaki in mladimi razmišljamo o simbiozi v družbenih čebelnjakih prihodnosti in se sprašujemo, na kaj nikakor ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o kakovosti življenja v mestih. Kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo? Katere vrednote bi morali ohraniti, kako poiskati še sprejemljivo ravnovesje med interesi kapitala in resničnimi potrebami ljudi, kako v širšo družbeno korist sinhronizirati umetno inteligenco in zdravo človeško pamet?

Dodatne vsebine:

Debata o mestih prihodnosti z dijaki v Celju

Debata z dijaki v Celju

foto: Gimnazija Celje - Center

Z dijaki Gimnazije Celje – Center razpravljamo o tem, kje in kako bomo živeli, kako pametne stavbe bomo gradili, kakšna infrastruktura nas bo popeljala v prihodnost, s čim se bomo vozili, kaj bomo storili z odpadki. Iščemo futuristično-realistične ideje, poglede, rešitve, vizije. Od “letečih krožnikov” Nikole Tesle do sodobnih tehnologij. Kako pa si v resnici želimo živeti čez 50 let? Katere vrednote bi morali ohraniti tudi v mestih prihodnosti? Se mora človek vrniti na prvo mesto? Od umetne inteligence do zdrave človeške pameti. Od Celeie historice do Celeie futuris.

 

Pogovor z Robertom Muggahom, raziskovalcem širitve mest

Robert Muggah

foto: Igarape Institute

Roberta Muggaha smo poklicali v Rio de Janeiro, ker je tam ustanovil Inštitut Igarape. Sodeluje s številnimi univerzami, raziskovalnimi ustanovami in mediji. V zadnjem desetletju je eden najpomembnejših raziskovalcev, ki na podlagi podatkov in projekcij rasti opazuje vplive hitrih širitev mest na njihove prebivalce.

 

Gosti v seriji:

Dr. Dan Podjed (ZRC SAZU, strokovni sodelavec Frekvwence X), Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV), Laura Gatti (krajinska arhitektka in agronominja), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), Patrick Kappert (prebivalec superotoka v Barceloni), Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke), Andrej Vrbinc (vodja Republiškega centra vodenja – ELES), dr. Gregor Papa (vodja odseka za računalniške sisteme – IJS), Rok Magister (SAP), Franziska Dolak (Siemens), Petr Vorlik (Praška arhitekturna fakulteta), dr. Blaž Vurnik (Mestni muzej Ljubljana), Aleš Žibert (Center za upravljanje prometa Ljubljana), Vladimir Zadina (Smart Prague), Roberta Marcaccio (DSDHA London), Dejan Perušek (Ljubljanska gasilska brigada), dr. Tadej Kosel (Fakulteta za strojništvo), dr. Marko Grobelnik (laboratorij za umetno inteligenco IJS), dr. Christa Sommerer (intermedijska umetnica), Janez Dovč (fizik in glasbenik), dijaki Anej Kostrevc, Maj Mravlak, Katrin Kovač, Aleksander Breznikar, Jernej Lah, Nejc Drev in Mitja Suvajac (Gimnazija Celje – Center).

Povezave do posameznih delov serije: