Vitrina Slovenija

Delajmo na tem, da bomo imeli lepšo prihodnost

Pred enim letom smo ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti Slovenije začeli postavljati posebno vitrino, imenovali smo jo Vitrina Slovenija, v njej pa razstavljamo razmišljanja, poglede, izkušnje in eksponate

Pred točno enim letom, 26. decembra 2020, smo ob 30.obletnici plebiscita o samostojnosti Slovenije na Valu 202 začeli postavljati posebno vitrino, imenovali smo jo Vitrina Slovenija, v njej pa razstavljamo razmišljanja, poglede, izkušnje in eksponate naših gostov. V prvem delu, ki je bil začetek te obletniške nanizanke, smo se pogovarjali z dr. Borisom Dularjem, ki je leta 1990 postal vodja kadrovske službe v novomeški tovarni Krka in tam trideset let najboljšim kadrom odpiral vrata in utiral poti.. Ker je zaupanje pomembna vez med ljudmi v zdravi skupnosti, vrednota, s katero imamo v Sloveniji vse več težav, je avtorica projekta Tatjana Pirc dr. Dularja vprašala tudi to, kako se po njegovem mnenju gradi zaupanje:

"Predvsem je pomembno, da začneš pri sebi, da nimaš pravil, ki veljajo zate in takih, ki veljajo za druge. Če šef, ki prihaja v službo ob sedmih, od kolegov pričakuje, da bodo prišli v službo ob sedmih, to ni sporno. Če pa od sodelavcev zahteva, da pridejo ob sedmih, on pride pa ob desetih in ob dveh gre, potem je to vidik pozicije in avtoritete, ki je ni. Ljudem je treba zaupati. Ljudi je treba spoštovati."

Jože Habula, bobnar in učitelj, ustanovitelj skupine Big Foot Mama je v vitrino postavil njihovo zadnjo ploščo Plameni v raju. Skupina Big Foot Mama, ki je prvič na oder stopila septembra 1990 je torej malo starejša od naše države: "Jaz sem vedno mislil, da samo narodnozabavni bendi lahko dosežejo tako obletnico … Če bi bila skupina Big Foot Mama država, kdo bi bil njen predsednik? Jaz, absolutno. Katera skladba bi bila himna? Led s severa ne, morda Nimfomanka. Hahahaha. Se ti zdi, da državam v ustavah manjka kak člen o rock and rollu? Definitivno! To bi moral biti prvi ali drugi člen. To je človekova pravica."

Jakob Jurij Snoj je študent na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. Zadnja leta vodi priprave dijakov na mednarodna matematična tekmovanja. V tem času so slovenski tekmovalci dosegli nekaj izjemnih rezultatov. Za vitrino je izbral predmet, ki mu zelo veliko pomeni, to je srebrna medalja, ki so jo slovenski dijaki dobili na matematični olimpiadi v Litvi leta 2017. Takrat je bil Jakob Jurij Snoj spremljevalec oz. vodja ekipe.: "Želim sporočiti, da v Sloveniji nimamo le odličnih športnikov, ampak ogromno raznolikih talentov, ti so naše največje bogastvo, zato jih moramo negovati in nanje nikoli pozabiti."

Režiser Mitja Milavec, ki je leta 1990 ustanovil oglaševalsko agencijo Luna o tem, kaj se je zgodilo Sloveniji: "Jaz mislim, da se nam pred očmi sesuva ves svet, kakršnega si je ta država predstavljala. Moralo bo iti še malo bolj navzdol,moral se bo še malo bolj sesuti, da se bo iz tega pepela lahko začelo kaj pametnega razvijati."

Zmagovalci, oblastniki si radi postavljajo spomenike, pa tudi muzeje. Kako se je pred letom dni na te besede odzvala doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica skupnosti muzejev Slovenije: "Verjetno, zagotovo govoriva o muzeju osamosvojitve. Sem proti postavitvi takega muzeja, saj imamo muzeji že ogromno teh zbirk. Dejstvo je, da je le 30 let od teh dogodkov, zgodovinski procesi v zvezi z osamosvajanjem še niso končani. Miniti bo moralo še nekaj časa, da bomo lahko realno in nepristransko ocenjevali to obdobje, da se bodo vsi procesi zaključili, da bi imel tak muzej smisel… in da bi bil nepristranski."

To so bile misli petih gostov iz prvega dela nanizanke Vitrina Slovenija, v kateri smo se v letu 2020 zelo temeljito ukvarjali z našim uporništvom. Na val202.si in v podkastu Zgodbe vas čakajo daljši pogovori s številnimi sogovornicami in sogovorniki … o Sloveniji, o protestih, uporih, stavkah, vstajah, zmagah in porazih.

Fotograf Tone Stojko, ki je prvo fotografijo s protesta posnel leta 1968, svojo monografijo s fotografijami ,ki jih je posnel v 50 letih je naslovil Naša jeza je brezmejna, to je napis, ki ga je fotografiral na demonstracijah. V obdobju tridesetih let Slovenije so se začele najprej demonstracije za Janšo, potem pa so se začele demonstracije proti Janši. "Ja, Janša je glavni igralec, če to hočemo ali nočemo. Jaz sem samo beležil. Spomin je varljiva zadeva, vedno kaj doda ali kaj odvzame. Pa tudi fotografija se lahko zlorabi."

Vse sogovornice in sogovornike smo vprašali, kateri eksponat bi dali v vitrino in, zakaj… Nabralo se je veliko predlogov, vse te predmete smo pred kratkim zbrali in odpeljali v Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer so postavili pravo pravcato Vitrino Slovenijo, prejšnji teden smo jo tudi uradno odprli, pri odprtju te razstave pa so se nam pridružili zanimivi sogovorniki, med njimi je bila Marjetka Berlič, učiteljica zgodovine na osnovni šoli Draga Kobala v Mariboru, ki je povedala, kako učence navdušuje za zgodovino:

"Pomembno je, da učiš s srcem, učence spodbujamo tako, da jih peljemo na teren, jim pripovedujemo zgodbe, povezujemo z aktualnostjo. Vpletam spomine. Muzeju učenci pravijo "naš muzej". Povsod srečuje svoje učence, tudi na covid oddelku je srečala svojo učenko Hasijo, ki je tam višja medicinska sestra, bila je begunka iz Bosne, ki so jo lepo sprejeli … Se da domoljubje učiti? "To je vzgoja srca, to niso parole, tega se ne da predpisati, domoljubje je v srcu." Kaj je prispevala za Vitrino Slovenijo? Prinesla je prve štiri knjige jugoslovanske poezije. "Mislila sem, da bom prišla do črke Ž, a je knjiga izhajala le do črke H, ker je potem Jugoslavija razpadla. Te štiri knjige sem prinesla."

Michael Leopold, prevajalec in reper iz Gornje Radgone, ki ga bolj poznamo po imenu Leopold Prvi, je- rojen v osamosvojitvenem letu 1991 , idealen glasbenik in sogovornik za Vitrino Slovenijo, ki jo je navdihnila 30-letnica države: "Leta 1991, ko je bila vojna, smo bili v zaklonišču v Gornji Radgoni, to zaklonišče, ki je bilo simbol vojne, se je po 30 letih spremenilo v avtonomno cono, kjer so prostori, v katerih se ljudje družijo, tam je glasbeni studio, simbol vojne se je spremenil v simbol umetnosti."

"Ostanimo srčni, ostanimo polni upanja, delajmo na tem, da bomo imeli lepšo prihodnost. Za to je treba delati zdaj." - Leopold I.

Vitrina Slovenija odslej stoji v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, kjer zbrani eksponati pripovedujejo vsak svojo zgodbo, razstava bo na ogled do junija 2022.

"Dobre razstave je smiselno obdržati dlje časa, pričakujemo velik obisk, ob koncu praznovanja obletnice države bomo z njo morda videli tudi neko drugo plat, zanimivo za mlajše in za odrasle obiskovalce, ki lahko k tej razstavi dodajo tudi svoj eksponat, ki ga povezujejo s Slovenijo. Z veseljem ga bomo postavili na ogled." - Aleksandra Berberih Slana

Oglejte si našo vitrino v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, obiščite Vitrino Slovenijo na val202.si, saj se je v enem letu nabralo veliko zapisov, fotografij in pogovorov.

Prispevki v sklopu projekta Vitrina Slovenija: