V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?
Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"
Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.
Tudi v drugem predsedniškem mandatu Donaldu Trumpu nenavadno veliko skrbi povzročajo sodstvo, sodniki in pravosodje. Predvsem takrat, ko sodni mlini ne meljejo po njegovem okusu. Zdaj so v ospredju sojenje univerzi Harvard, deportacije zapornikov v nekatere afriške države in tudi grožnje sodnikom in njihovim družinam. Seveda pa ni odveč niti kakšna sočna teorija zarote, poroča dopisnik iz Washingtona.
Vrteli se bosta dvakrat na dan do naslednjega petka