Kje pa vas čevelj žuli

Namesto plejade zvezd na nebu megainstalacija satelitov

Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja?

satellite-693280_1920
foto: SpaceX-Imagery / Pixabay

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola.

Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici:

“Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vidni svetlobi kot v radijskih valovih. Poleg tega celotnemu človeštvu jemljejo pogled na nočno nebo, ki ga bodo zdaj motile črtice, sledi, ki jih povročajo Starlink sateliti. To ne moti samo astronome, ampak bi moralo skrbeti celotno človeštvo. To bo še posebej prizadelo projekte, kjer iščemo spremenljive izvore na nebu – eksplozije zvezd, plinska raztrganja zvezd … tudi zaznavanje asteroidov. Asteroidi, ki bi lahko uničili celo mesto, so slabo poznani in sateliti bodo odkrivanje takih objektov zelo oteževali.”

Astrofizičarka Andreja Gomboc ob tem izpostavlja tudi varnostne razloge. Večja gneča v nižje ležečih orbitah bo pomenila tudi večjo možnost trkov, večja možnost trkov pa večje število vesoljskih smeti, ki bodo imele, posledično, še večjo verjetnost trčenja.

Da astrofiziki ne govorijo na pamet, potrjujejo tudi pretekle izkušnje, pripomni astrofizik dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Tudi v preteklosti so v nebo pošiljali manjše komercialne konstelacije satelitov, ki so kljub drugačnim zagotovilom motile astronome.

“Slaba izkušnja je bil sistem satelitov, z imenom Iridium, kjer se je izkazalo, da oddajniki niso delovali, kot bi bilo treba, zato so ti močno onesnažili posamezne frekvence, ki so rezervirane za astronomijo. Ker Iridium ni bil komercialno uspešen, je nevarnost nekako mimo. Starlink ima bistveno krajše frekvence. V bližini so tiste frekvence, s katerimi so opazovali črno luknjo. Tako da ja, v bližini se lahko marskikaj zgodi, ampak zaenkrat še ni znano, kako se ti oddajniki obnašajo. Obstaja nevarnost onesnaževanja radijskih frekvenc.”

In čemu naj bi bila megainstalacija satelitov sploh namenjena? Dr. Iztok Kramberger z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer vodi Laboratorij za digitalne in informacijske sisteme, meni:

“Ideja ni nič novega, Musk mora hiteti, ker ga predpisi silijo v to situacijo, ker je zasedel precejšen del frekvenčnega sektorja. Kolikor je meni znano, za zdaj nimajo zagotovljenih zemeljskih terminalov. Naša izkušnja je bila vedno ta, da je vesolje bolj področje, kjer velja staro rimsko pravo – prvi prideš, prvi melješ. Po ameriško. Onweb, ki je bolj evropsko usmerjen, zaostaja, za Kitajce pa tudi vemo, da gradijo nekaj podobnega.”

Doba tako imenovane komercializacije vesolja je po njegovem neizbežna.

“Definitivno prihaja. Tukaj vidim težavo, da vsi ki ponujajo tehnologijo – mobilni trg, ki je trenutno eden najmočnejših – vsi, ki proizvajajo opremo, vidijo velike poslovne priložnosti, Starlink je ena od teh priložnost, vprašanje, ali se da to enostavno ustaviti. Če mene vprašate, ali je to dejanski interes omogočiti komunikacijo kjerkoli – mislim, da je bolj pomembno, da se izogneš posrednikom.”

Kako pa je z omejitvami, kdo izvaja na tem področju nadzor, kdo prevzame odgovornost v primeru škode? S pojasnili o mednarodnih dokumentih, ki se nanašajo na vesoljsko pravo, se nam je v studiu oglasila pravnica Katja Grünfeld, ki je ena od redkih strokovnjakinj za to področje pri nas.

“Pogodbenice so vedno države, ki morajo zagotoviti, da je določen organ znotraj njihove organizacije tisti, ki obravnava vse prošnje za izstrelitve in izdaja dovoljenja. V dotičnem primeru je izdala dovoljenje Amerika in zato bodo ZDA tudi morale izvajati nadzor nad temi dejavnosti. Če bo prišlo do nesreče, bo na mednarodni ravni odgovarjala Amerika. Ta pa lahko od zasebnih akterjev zahteva povračilo stroškov, če ima to v nacionalni zakonodaji.”

V prihodnjih letih bomo torej na nebo poslali več satelitov, kot smo jih kadarkoli doslej. Razlika bo tudi v tem, da bodo to sateliti, ki bodo tja gor potovali iz izključno komercialnih interesov.