18. vzporednik

Svež veter v kosovsko-srbskih odnosih, ne pa tudi v balkanskih mestih

Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato

Smog v Sarajevu
Smog v Sarajevu
foto: EPA / MMC

Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.

Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.

“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi  mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.”Boštjan Anžin

V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.

“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”

Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.