Dr. Andreja Gomboc, dr. Dunja Fabjan in Michel Adamič

Ta teden v rubriki #zManost sledimo nekaterim slovenskim astrofizikom

100 ur astronomije
foto: Val 202

Oglašali se bodo z dogodkov pod naslovom “100 let pod skupnim nebom“, ki bodo potekali v znamenju 100. obletnice ustanovitve Mednarodne astronomske zveze in drugih pomembnih obletnic, ki jih prinaša letošnje leto. Popeljali nas bodo med zagnane opazovalce neba na Golovcu, z njimi pa se bomo ta konec tedna pomešali tudi med tekmovalce in ocenjevalce državnega tekmovanja iz astronomije. Z nami bodo dr. Andreja Gomboc, dr. Dunja Fabjan, Michel Adamič in drugi.

9. 1. 2019 Dr. Andreja Gomboc piše o … 100-letnici Mednarodne astronomske zveze

V letu, ki se pričenja, praznujemo 100. obletnico ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. Skozi vse leto bodo širom sveta pod geslom “100 let pod skupnim nebom” potekale različne astronomske aktivnosti, s katerimi želimo poudariti pomen astronomije za izobraževanje, razvoj in povezovanje med narodi.

Če ste se morda kdaj vprašali, kdo določa imena in oznake nebesnih teles (od asteroidov in kometov v našem Osončju do eksoplanetov in milijarde svetlobnih let oddaljenih galaksij) je odgovor Mednarodna astronomska zveza. A to ni njen edini namen. Podobno kot druge stanovske organizacije podpira mednarodno sodelovanje, izdaja strokovno literaturo, organizira znanstvene simpozije, podpira raziskovalce na začetku kariere, podeljuje nagrade za izjemne dosežke, idr. Ob ustanovitvi je štela le 207 članov, danes pa povezuje okoli 12.000 profesionalnih astronomov iz 96 držav. Kot država članica se ji je avgusta lani (ob podpori Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije) pridružila tudi Slovenija.

Med prvimi aktivnostmi, ki bodo obeležile 100 let Mednarodne astronomske zveze, je mednarodni projekt 100 ur astronomije. Te bodo potekale ta konec tedna, od 10. do 13. januarja. V Sloveniji se bodo pričele v četrtek z astronomskim večerom na observatoriju Golovec v Ljubljani, nadaljevale v petek v Ajdovščini z javnim opazovanjem in predavanjem o poznavanju vesolja pred 100 leti in danes, in v soboto z državnim tekmovanjem v znanju astronomije ter dogodki v različnih krajih Slovenije (več informacij na Portalu v vesolje).

Z nekaterih od teh dogodkov se bomo oglasili …

10. 1. 2019 Dr. Dunja Fabjan piše o … astronomskem večeru na observatoriju Golovec

Tri, dva, ena… Astronomsko obarvano leto se je začelo!

Observatorij Golovec

foto: Dunja Fabjan

Skozi vse leto bodo pod geslom “100 let pod skupnim nebom” potekale različne astronomske aktivnosti, letošnji prvi dogodek je 100 ur astronomije in če uporabite ključnik#100HoursOfAstronomy boste odkrili, da se res marsikaj dogaja po celem svetu.

Tokratno predavanje v okviru večerov, ki jih na Astronomskem observatoriju Golovec v Ljubljani gostimo vsak drugi četrtek v mesecu, sem posvetila skrivnostnim pošastim, ki se skrivajo v osrčju galaksij. Zgodbe o odkritju teh objektov, ki jim pravimo aktivna galaktična jedra, so se mi zdele posebno zanimive: pričajo namreč o tem, da če se omejimo le na svetlobo, ki jo vidijo naše oči, s težavo spoznamo in razumemo skrivnosti vesolja.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila radijska astronomija v polnem razcvetu, se je naprimer izkazalo, da obstajajo izredno močni radijski izvori. Ker je Luna občasno prečkala območje radijskega izvora 3C 273, so mu uspeli natančno določiti pozicijo na nebu – šlo je za zvezdi podoben objekt (po domače kvazar). Ker pa »ni vse zvezda, kar se sveti«, se je kmalu potem izkazalo, da gre pravzaprav za zelo oddaljeno z izjemno svetlim središčnim območjem.
Opazovanja v svetlobi od radijske do rentgenske so se izkazala kot ključna za razumevanje mehanizmov, do katerih pride v kompaktnih središčih teh aktivnih galaksij, za katere smo danes prepričani, da v svoji notranjosti skrivajo supermasivno črno luknjo. Take črne luknje vključujemo tudi v kozmološke numerične simulacije s katerimi se tudi sama ukvarjam, saj učinkujejo na porazdelitev in obogatitev plina prisotnega v večjih galaktičnih sestavih, ki jim pravimo jate galaksij.

Ko smo se po predavanju zaustavili in poklepetali, sta mi dva izmed obiskovalcev priznala, da se v vesolju skriva res veliko zanimivega in nenavadnega. Včasih je vesolje težko dojemljivo, saj gre za dogajanja na ogromnih razdaljah in na časovnih skalah, ki sploh niso primerljiva človeškim, kljub temu pa navdušujoče. In navdušujoče je bilo tudi za ostale obiskovalce, saj so se oblačnemu vremenu navljub zaustavili še pri ogledu glavnega teleskopa Vega in demonstraciji delovanja manjšega teleskopa.

Ob zaključku tega dne pa ne morem mimo dejstva, da je minilo že deset let od Mednarodnega leta astronomije, pri katerem me žal ni bilo zraven. Takrat sem bila še doktorska študentka v rojstnem Trstu in si nisem predstavljala, da bom svojo astronomsko (in akademsko) pot nadaljevala v Sloveniji. Sedaj pa sem že vrsto let aktivno vključena v kar nekaj dogodkov, ki so se rodili takrat, in si iskreno želim, da bi tudi tokratno astronomsko obarvano leto zaživelo v svoji polnosti!

11. 1. 2019 Dr. Andreja Gomboc o … tem, kaj več po 100 letih vemo o vesolju

Nekaj utrinkov z astronomskega večera na Fakulteta za naravoslovje Univerza v Novi Gorici / University of Nova Gorica v Ajdovščini ob mednarodnem projektu 100 ur astronomije (#100HoursOfAstronomy)

Javno predavanje v Ajdovščini

foto: Andreja Gomboc

V predavanju “Kaj so vedeli o vesolju pred 100 leti in kaj vemo danes?” smo zdrveli skozi zgodovino astronomije: od pradavnine in prvih koledarjev, mimo antičnih grških astronomov, ki so (med drugim) že vedeli, da je Zemlja okrogla, spoznanja, da je Sonce v središču Osončja, pa vse do leta 1919, ko je bila ustanovljena Mednarodna astronomska zveza. Nato smo nekaj več časa namenili razvoju v zadnjih 100 letih: kako so astronomi ugotovili, da naša galaksija še zdaleč ni edina v vesolju, kako veliko je vesolje, kako je nastalo, iz česa je, kakšna prihodnost ga čaka, kje dobivajo zvezde energijo, da svetijo, kako nastanejo in kako umirajo idr. Seveda ni šlo brez omembe sodobnih opazovalnih naprav, od teleskopov in satelitov do detektorjev kozmičnih delcev, nevtrinov in gravitacijskih valov.

Po kopici pronicljivih vprašanj, ki so sledila, nam je Astronomsko društvo Nanos prikazalo astronomska opazovanja na daljavo – v živo smo se namreč povezali z njihovim observatorijem na Otlici.

Opazovanje nočnega neba

foto: Andreja Gomboc

Po tem smo se opogumili in se podali v mrzel večer: poiskali smo ozvezdje Orion, Zimski šesterokonik in si s teleskopi ogledali Luno, Mars, nekaj zvezdnih kopic in meglic (pri čemer so nam nekoliko nagajale okoliške luči).
Ko nas je pa le preveč zazeblo, smo se šli malo pogret nazaj v prostore fakultete in si ogledali razstavo “Astronomija skozi čas”, ki jo je pripravilo društvo MOST.

Priporočamo v poslušanje: Pogovor z dr. Andrejo Gomboc na Prvem (z njo se je pogovarjala Urška Henigman).

12. 1. 2019 Michel Adamič … poroča z državnega tekmovanja iz znanja astronomije

Začelo se je 10. državno tekmovanje iz znanja astronomije pod pokroviteljstvom DMFA Slovenije. Lokacije: Ajdovščina, Ljubljana Šentvid, Maribor, Murska Sobota.
(v živo s Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina)

Michel je obiskovalcem na naši Facebook strani zastavil tudi nagradno vprašanje:

Pravilno odgovorite na prvo nalogo (A1) na priloženi tekmovalni poli za osnovno šolo. Navedite odgovor (A,B,C,D) in ga ustrezno obrazložite. Prvi trije pravilni odgovori z obrazložitvijo prejmejo poster ob 100-letnici Mednarodne astronomske zveze. Veselo na delo!

Pravilen odgovor je C. Pravilno so odgovorili Anže Mihelčič, Ana Potočnik in Nejc Mežnar.