zManost

Dr. Ana Slavec in dr. Tea Romih, Mlada akademija

MA
Mlada akademija
foto: Mlada akademija

Društvo Mlada akademija je nadaljevanje Društva mladih raziskovalcev Slovenije (DMRS), ki je bilo ustanovljeno leta 1995. Po dvajsetih letih delovanja so se leta 2016 odločili, da poleg doktorskih študentov naslovijo in v svoje delovanje vključijo tudi raziskovalce na začetku kariere. Tiste z doktorati in na začetku poti k uveljavitvi v raziskovalni skupnosti ali gospodarstvu.

ZAPIS #1 – dr. Ana Slavec

Predstavljajte si, da gradite hišo. 🏠 V celoti jo zgradite sami. Sami opravite vse delo, od postavitve temeljev do opremljanja stanovanja in sami pokrijete vse stroške. Nato najamete podjetje, ki hišo okrasi. Ko končajo, so oni lastniki hiše in vi jim plačujete najemnino. Se vam situacija zdi poznana? Se strinjate, da dobro opisuje, kako danes deluje sistem znanstvenega publiciranja?

Naj se še predstavim. Sem doktorica znanosti s področja statistike in sem že dobra tri leta članica upravnega odbora društva #MladaAkademija. Od letos sem tudi so-koordinatorica delovne skupine za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (Eurodoc).

V delovni skupini se v zadnjem času osredotočamo predvsem na Načrt S in odprti dostop. 🔑 Ali ste že slišali za ta načrt in ali poznate njegovo vsebino? V Mladi akademiji menimo, da je to #OdprtaZnanost pomembna tema za raziskovalce na začetku kariere, zato ta četrtek v sodelovanju z MIZŠ organiziramo dogodek Odprta znanost. Pripravljam se na moderiranje razprave o odprtem dostopu, zato bom hvaležna za vaše komentarje in predloge vprašanj na to temo. In seveda lepo vabljeni, da se nam v četrtek pridružite na dogodku.

ZAPIS #2 – dr. Tea Romih

Pozdravljeni, sem doktorica znanosti s področja nanotoksikologije in članica upravnega odbora društva #MladaAkademija, ki ta teden gostuje v rubriki #zManost. Kot redna udeleženka nacionalnega monitoringa volkov, ljubiteljska ornitologinja in članica DOPPS bom v sklopu dogodka Odprta znanost ta četrtek moderirala okroglo mizo o ljubiteljski znanosti, kjer se bom pogovarjala s predstavniki Center za jezikovne vire in tehnologije, Nacionalni inštitut za biologijo, DOPPS – BirdLife Slovenia in GreenLight WorldFlight.

Ljubiteljska, državljanska oz. participativna znanost (citizen science) 🔬 je znanost, kjer pri zbiranju podatkov pod vodstvom poklicnih znanstvenikov sodelujejo tudi neznanstveniki, običajno prostovoljci. V Sloveniji in po svetu ljubiteljski znanstveniki največ podatkov prispevajo na področjih astronomije 🔭, biologije 🦎, oceanografije 🌊 in digitalnih tehnologij 📱. Ena izmed najbolj reprezentativnih ljubiteljskih raziskovalnih akcij pri nas je BioBlitz Slovenija, kjer prostovoljci na določenem območju v 24 urah popišejo čim več vrst živali, rastlin in gliv. Letos je na BioBlitzu sodelovalo 21 različnih organizacij, pri čemer so prednjačila strokovna društva, šest je bilo javnih ustanov, več pa posameznikov (tudi moja malenkost). Podatke je Center za kartografijo favne in flore zbral v nacionalni bazi BioPortal.

Goste bom povprašala, kdo je po njihovem mnenju »pravi« znanstvenik oz. »prava« znanost , če se lahko z znanostjo načeloma ukvarja prav vsak. Načela dobre prakse za ljubiteljske znanstvenike je sicer leta 2015 zastavila European Citizen Science Association v svojem dokumentu »Ten Principles of Citizen Science« (https://tinyurl.com/y9tp7l3t).

Kaj pa mislite vi? Imate tudi sami kakšno izkušnjo z ljubiteljsko znanostjo oz. ste kdaj sodelovali pri takšnem projektu?