Exit 202

Med festivalom se z mačkama preseli v mesto

Na Exitu smo se pogovarjali s profesorjem, ki živi na Petrovaradinski trdnjavi, fotografom in pokukali v preteklost festivala

img_20170706_190510

Naša ekipa je v teh dneh na festivalu Exit v Novem Sadu v Srbiji, vsak večer do nedelje lahko poslušate intervjuje z glasbeniki, prenose koncertov in tudi zgodbe iz ozadja delovanja festivala.

#zdajsevrti Human – @thekillers 💥💥💥#exit2017

A post shared by Val 202 (@val202si) on

Tisti, ki niste tam, lahko dobite vtis o dogajanju predvsem prek fotografij. Za te skrbijo tudi uradni festivalski fotografi.

Aleksander Kavas na Exitu dela že 14 let, zadnja tri leta pa vodi ekipo uradnih fotografov na festivalu. Teh je deset, pomaga jim še osem prostovoljcev.

Profesor, ki živi na Petrovaradinski trdnjavi

Na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu čez leto deluje tukajšnja Akademija umetnosti. Pa ne samo to, tudi številni ateljeji so tu, in v enem izmed teh deluje Branislav Dobanovački, ki na prizorišču festivala Exit tudi živi. Njegov atelje je v neposredni bližini glavnega odra, na katerem se vsak večer zbere več deset tisoč obiskovalcev.

Med festivalom se ponoči preselim v mesto, kjer preživljam tudi zimske mesece. Trenutno so tam moji mački, za katere moram poskrbeti. Enkrat sem poskušal prespati, vendar se mi je zaradi vibracij z glavnega odra postelja preveč tresla.

EXIT 2000

Poleti leta 2000 so v mestu postavili so več odrov, na katerih so potekali različni dogodki. Rodil se je prvi festival Exit. Zakaj Exit? Zaradi gesla: “Exit out of ten years of madness”, kar pomeni izhod iz desetletja norosti. Torej predvsem izhod iz obdobja, ki mu je vladal Slobodan Milošević.

Festival je trajal kar sto dni. Nastopile so domače zasedbe Darkwood Dub, Atheist Rap, Deca loših muzičara in Van Gogh.

V ospredju ni bila samo glasba, ampak se je v sto dneh zvrstilo veliko gledaliških predstav, performansov in drugih umetniških predstav. Poleg tega je na določenih dogodkih sodelovalo tudi občinstvo.

Prvi festival je bil zastavljen na idejah miru, tolerance, multikulturnosti, človekovih pravic in odprte družbe, kar je vse skupaj pomenilo velik upor proti nacionalističnemu režimu.

Festival se je končal samo nekaj dni pred predsedniškimi volitvami, ki so bile 24. septembra. Peti oktober pa je še danes datum, ki v Srbiji, predvsem študentom in intelektualcem, veliko pomeni, saj je bila takrat končana vladavina Slobodana Miloševića. In k temu je nekaj prispeval tudi prvi Exit.

Protesti 2017

Zdajšnji organizatorji ves čas poudarjajo aktivistično vlogo, ki jo je skozi leta delovanja imel festival Exit, ves čas poudarjajo načela, s katerimi so tudi začeli: mir, multikulturnost, toleranco. Vse to se kaže tudi z letošnjo 50-letnico Poletja ljubezni, ki nekako povezuje festivale v sklopu Exita.

Vendar po drugi strani protestniške vloge Exit že dolgo nima več. Kar nekateri, ki so sodelovali na prvem Exitu, organizatorjem tudi zamerijo. Spet drugi so se sprijaznili z velikostjo festivala in organizacijo, ki bi verjetno brez očitne komercializacije težko uspeval.

Se je pa letos duh prvega Exita vsaj malo znova naselil med mlade v Novem Sadu. Na začetku aprila so bile v Srbiji predsedniške volitve, ki jih je suvereno v prvem krogu dobil – zdaj že nekdanji premier – Aleksander Vučič. Temu številni očitajo precej absolutistično oblast, predvsem mladi z njim niso zadovoljni.

Takoj po volitvah so se zato po državi začeli širiti protesti “proti diktaturi in sistemu”, kot so jih poimenovali. Tako je bilo tudi v Novem Sadu.