Polet okoli sveta

Matevž Lenarčič doma na svetovni dan Zemlje

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Matevž Lenarčič
foto: MMC RTVSLO

Matevž Lenarčič je pristal na portoroškem letališču in tako zaokrožil 42 000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. Njen glavni okoljski cilj je bil izmeriti vsebnost črnega ogljika v atmosferi. Sprejela ga je množica novinarjev.

Globalni onesnaževalec zraka

Ključni cilj misije je zbrati čim več podatkov o globalnem onesnaževalcu – črnem ogljiku, njegovi koncentraciji, izviru in poreklu tekom celotne poti. Črni ogljik velja za drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb, po nekaterih podatkih naj bi povzročal od 30 do 40 odstotkov segrevanja. Ker je črn, absorbira svetlobo in s tem segreva ozračje. Luka Hvalc je z vodilnim znanstvenikom misije dr. Grišo Močnikom iz podjetja Aerosol preveril prvi del poti. To so poudarki:

Okolje: Spust na trdna tla

V regijah, nad katerimi je letel Lenarčič, pa k pozornosti kličejo tudi drugi okoljski problemi. V zadnjem tednu projekta je letel nad Indijskim oceanom … in na tej poti geografinja Katja Vintar Mally poudarja dve pomembni težavi: Najprej je tu Bangladeš, ki je po površini le nekaj več kot trikrat večji od Slovenije, v njem pa živi kar 126 milijonov prebivalcev. Ta številka še narašča, po drugi strani pa državi grozi, da je bo zaradi dvigovanja gladine v dobršnem delu pojedlo morje. Drugi pereči problem pa je ogroženost koralnih grebenov, ki – čeprav zavzamejo le desetinko odstotka morskega dna na planetu – predstavljajo dom za več kot četrtino morskih organizmov:

Teden pred tem je Matevž Lenarčič letel nad Indonezijo in prav iz zraka je najbolj vidna ključna okoljska temna lisa tega dela jugovzhodne Azije: krčenje gozdov. Ogromne površine tropskih gozdov na Papui Novi Gvineji in v Indoneziji se dnevno spreminjajo v plantaže, opozarja dr. Matej Ogrin z oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Vse bolj vroča leta? To ni normalno!

Za komentar tovrstnega raziskovanja črnega ogljika pa smo prosili tudi svetovno znanega klimatologa Michaela Manna, avtorja tako imenovanega grafa hokejske palice. Ta je v pogovoru za Val 202 problematiziral vedno več zelo vročih let. Tega, kot poudarja, v zgodovini ne pomnimo.