Kje pa vas čevelj žuli

Slovenija je fenomen – vsak četrti učenec nadarjen

špola
foto: Hellebardius

“Da sem nadarjena, so začeli ugotavljati šele v šestem, sedmem razredu. Pri določenih predmetih so veliko delali z nadarjenimi, dobivali smo dodatne vaje. Takrat nam ni bilo dolgčas. Pri določenih predmetih pa niso hoteli delati razlik med učenci, ni se smelo delati primerjav. Tam smo bili nadarjeni prikrajšani. V osnovnošolski družbi smo bili nadarjeni hitro izločeni,” opisuje dijakinja s samimi peticami. V njenem razredu v osnovni šoli so bile za nadarjene prepoznane samo tri učenke.

Nadarjeni dijak, ki je obiskoval drugo osnovno šolo, opisuje popolnoma drugačen pristop: “V našem razredu nas je bilo tri četrt učencev nadarjenih. To je bila stvar odločitve učiteljev, koga bodo dali na testiranje. Vsak, ki je šel na testiranje, je bil prepoznan za nadarjenega.”

V Sloveniji je za nadarjeno spoznana kar četrtina šolarjev, kar je izjemno v svetovnem merilu. Prof. dr. dr. Albert Ziegler z univerze v Nűrnbergu se čudi temu podatku.

“To bi pomenilo, da je Slovenija država z največ nadarjenimi na svetu. V vseh drugih je delež nadarjenih bistveno manjši. Slovenija sodi med države, ki ne vlagajo prav veliko v izobraževanje nadarjenih. Potrebovali bi številne ukrepe na tem področju.”

Izr. prof. dr. Mojca Juriševič iz Centera za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pojasnjuje, da je tako visok delež prepoznanih nadarjenih posledica sistema: “Mi za nadarjene imenujemo otroke, ki pokažejo ali nek dosežek na enem ali drugem testu ali pa jih, kljub temu, da imajo povprečne rezultate na testih, učitelji imenujejo za nadarjene. Tu so težave, s katerimi se bomo morali soočiti, da ne bi napačno imenovali otrok, ki niso nadarjeni, za nadarjene, ali da ne bi izpuščali tistih, ki jih ne vidimo, ker nimamo dovolj znanja, ali ker nimajo dovolj priložnosti, da bi svojo izjemnost pokazali in jih potem zanemarimo.”

Razlike med šolami so velike, želje nadarjenih pa podobne: “Nadarjeni si želijo več osebnega pristopa, bolj zanimiv pouk, več izzivov, več vztrajanja in poglabljanja na določenih temah.”

Slovenija ne zbira podatkov o nadarjenih, kaj se zgodi z njimi. Ustanove, ki delajo z nadarjenimi, pa niso povezane, zaradi česar se zgublja energija in denar. Mojca Juriševič pogreša strategijo dela z nadarjenimi od vrtca naprej. Meni, da bi morali bolj izpopolnjevati znanje učiteljev na tem področju.

V vrtcih se sistematično ne ukvarjajo s potencialno nadarjenimi

Predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri društvu psihologov Božena Stritih dela v vrtcu že 20 let pravi, da se lahko otroke, ki prehitevajo pričakovan razvoj, hitro prepozna. “Taki otroci so lahko moteči za večinske otroke. S svojo vedoželjnostjo, razmišljanjem, ravnanjem so lahko moteči tudi za strokovni kader v vrtcih.”

Slovenska predšolska zakonodaja ne pozna pojma potencialno nadarjen otrok, v šoli pa je pojem nadarjenosti zelo širok. “V našem okolju se pogosto zamenjuje otrokova močna področja s potencialno nadarjenostjo in talenti. Nadarjeni so tisti, ki zmorejo več, ter izkazujejo bistveno višje mentalne sposobnosti.”

Velike razlike med šolami

Tanja Bezić z zavoda za RS za šolstvo pojasnjuje, da šole dolžne izvajati strokovni koncept dela z nadarjenimi: “Nekatere šole ga izvajajo odlično, druge povprečno, nekatere pa tudi morda zelo slabo. Nekatere šole manj pišejo in več delajo ter obratno.” Po ocenah  zavoda za šolstvo kažejo, da velika večina osnovnih šol in več kot polovica srednjih šol koncept uresničuje.

 Kdo izpade?

Šolska psihologinja na gimnaziji Brežice, ki velja za eno od vzorčnih pri delu z nadarjenimi, mag. Gordana Rostohar opisuje, kaj se lahko zgodi z nadarjenimi. “Če tak učenec nima pravih izzivov, postane nemotiviran, lahko postane tudi zelo uporniški. Ni vodljiv, ni priden in lahko pride do nasprotnega učinka, da ga učitelji vidijo kot nesposobnega.”

Na gimnazijo večina nadarjenih iz osnovne šole prinese poročilo o nadarjenosti, kjer piše marsikaj. “Ko se z njimi pogovarjam, ni vedno tako, kot je tam zapisano. So zelo velike razlike med šolani. Na nekaterih osnovnih šolah imajo učenci veliko več možnosti kot na drugih.”

Direktorica evropskega centra za nadarjene v Budimpešti Csilla Fuszek je raziskovala evropske sisteme za nadarjene, tudi v Sloveniji. “Prepoznavanje nadarjenih s testi pa pogosto ne deluje za otroke, ki so socialno in ekonomsko prikrajšani. Zelo težko jih je prepoznati s tradicionalnimi testiranji.”

Na Madžarskem so uvedli številne programe za nadarjene. Madžarski parlament je odprl tudi poseben sklad za nadarjene, ki mu lahko ljudje namenijo del svoje dohodnine.

Ali delo z nadarjenimi ogroža delo z učenci z učnimi težavami?

Na podlagi analiz iz tujine, ker v Sloveniji analiz preprosto ni, dr. Mojca Juriševič opozarja, da na šolah, kjer so učitelji usposobljeni za delo z nadarjenimi in imajo programe za delo z nadarjenimi, napredujejo vsi učenci. “Nekateri napačno razumejo delo z nadarjenimi kot elitistično, pa vendar gre le za razvoj potencialov. Ali bomo mi skušali spodbuditi večino, da bo dosegla povprečje, ali bomo inkluzivno skušali oblikovati tak sistem, da bo poskušal spodbuditi potenciale vseh učencev, s tem pa tudi teh, ki so izjemni. Delo z nadarjenimi pomeni korist za vse učence, ne samo za nadarjene.”