Frekvenca X

Krionika: Bi se dali zamrzniti? Ponovitev

Zamrznjenih je 300 ljudi, ki upajo na napredek medicine in tehnologije.

Krionika
foto: Flickr

Večno življenje je star človeški sen. Za nekatere tako sladek ali morda tako morast, da so se pripravljeni celo zamrzniti. In to v upanju, da jih bo znanost morda nekoč obudila nazaj v življenje.

Dobrodošli v mejno znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta?

Ideja je sledeča: osebo, ki je na robu smrti, bi globoko zamrznili, tako globoko, da bi s tem ustavili vse biokemične procese v telesu, s čimer bi lahko za več stoletij ustavili vsakršno nadaljnje staranje ali propadanje tkiv in celic.

Na svetu obstaja sedem krioničnih institucij, ki ponujajo globoko zamrzovanje, v katerih je zamrznjenih okrog 300 ljudi, pri čemer imajo nekateri zamrznjeno celotno telo, drugi pa samo glavo. Najbolj znana oseba, ki se je dala zamrzniti, je Ted Williams, ameriški igralec baseballa, ki je “umrl” leta 2002.

Osrednja teza krionike je, da so človeška osebnost, spomin in identiteta shranjeni v strukturi in povezavi možganskih celic, ki jih je mogoče z zamrznitvijo na vsaj -196°C ohraniti v nedotaknjenem stanju tudi več sto let in pozneje odtajati in obuditi nazaj v življenje.

Za zdaj zakoni dovoljujejo krioprezervacijo osebe samo po tem, ko je bila medicinsko razglašena za mrtvo, drugače bi se to razumelo kot umor. Trenutno največja ovira je seveda, kako takšno zamrznjeno in mrtvo osebo obuditi nazaj v življenje, saj je mogoče zamrzniti in odtajati samo posamezne celice, nekatera tkiva in majhne organe.

Ben Best se je odločil za zamrznitev

Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.

Gospod Best, ideja, da je mogoče zamrzniti ljudi in jih potem nekoč  v prihodnosti oživiti, se sliši kar privlačna, a z njo je povezanih kar nekaj problemov? Katerih?

KrionikaMožnih težav je več. Ena je zagotovo ta, da delovanje metode še ni dokazano, kar je ključno za večino ljudi. Krionika je osnovana na predvidevanjih o zmožnosti znanosti v prihodnosti.

Mnogi smo prepričani, da bo znanost v tovrstne zmožnosti nekoč imela, vendar udejanjanje te teorije ni lahko, saj je ne moremo dokazati, ker je pač predmet dokazovanja v naslednjih letih, desetletjih.

Druga težava je tehnika krioprezervacije, ki pa jo nenehno poskušamo izboljšati. Poleg tega ljudi skrbijo še druge reči; na primer to, kakšna bo sploh prihodnost in podobna velika vprašanja.

Ali res obstaja možnost, da bi bilo mogoče telo uspešno odmrzniti in popraviti vse poškodbe, ki ob tem nastanejo?

Zamrzovanju se skušamo izogibati, ker se pri tem pojavljata dve vrsti poškodb. Prvič, če se pred zamrzovanjem že začne proces razpadanja, bo ta zelo poškodoval telesno tkivo. To skušamo preprečiti tako, da osebe ohladimo takoj potem, ko je ugotovljena smrt. Poškodbe pa nastajajo tudi pri procesu krioprezervacije. In ker ste uporabili besedo “zamrzovanje”, bi rad pojasnil, da se temu mi pravzaprav izogibamo in namesto zamrzovanja teles uporabljamo vitrifikacijske raztopine, ki popolnoma odpravijo tvorjenje ledenih tvorb.

Po idealnem scenariju bi v telo namesto telesne vode vnesli vitrifikacijsko raztopino, ki bi preprečevala tvorjenje ledu. Pod pogojem, da je vitrifikacijska raztopina v telo vnešena dovolj zgodaj po človekovi smrti, čemur sledi ohlajanje, se led ne tvori in tako tudi ni poškodb zaradi zamrznitve.

Kako daleč je po vašem mnenju trenutno področje krionike, je v zadnjih desetletjih kaj napredovalo?

Ne, krionika ni prav dosti napredovala, saj na začetku nismo imeli dovolj dobrih vitrifikacijskih raztopin. So pa močno napredovale metode perfuzije in t.i. stand-by postopki. To pomeni, da smo se zelo izpopolnili v tem, da smo lahko na kraju smrti prisotni zelo kmalu, kjer takoj po njej lahko začnemo z ohlajanjem. Tehnike ohlajanja in krioprotekcija so zdaj veliko bolj učinkoviti. V preteklosti procesa tvorjenja ledu nismo mogli preprečiti, samo omilili smo ga lahko. Zdaj pa z vitrifikacijskimi raztopinami lahko povsem eliminiramo led, kar je še posebej pomembno pri možganih.

“Upam, da bo medicina napredovala do točke, da mi bo pri pomlajevanju in ozdravitvi vseh mojih bolezni pomagala že tekom življenja. Če pa se to ne zgodi, želim, da moje telo ohranijo do takrat, ko bo tega zmožna medicina prihodnosti.”

Ti so najpomembnejši, saj so edini človeški  organ, ki je nezamenljiv, ko se poškoduje. Korak naprej, na katerega računamo, je tudi ta, da bomo lahko ljudi skozi postopek krioperzervacije pomladili in okrepili. Ljudje namreč ne želijo priti nazaj v življenje postarani, želijo biti mladi, koristni in brez bolezni, ki so jih ubile. Tu se spet zanašamo na medicino prihodnosti, da bo sposobna pozdraviti vse bolezni in ljudi okrepiti do te mere, da bodo spet mladostni in zdravi.

Trdno smo prepričani, da bo medicina v prihodnosti tega zmožna. Menimo, da se ljudje staramo zaradi različnih oblik poškodb, ki nastanejo na človeškem tkivu in te so odpravljive. Vemo, da je večina človeških tkiv, kot so na primer organi, že popolnoma zamenljivi in da novi organi delujejo celo bolje kot originali.

S filozofskega vidika je tudi zanimivo vprašanje ali je človek v globoko zamrznjenem stanju živ ali mrtev ali je nekje vmes?

Če se molekule nehajo gibati, nastane stanje, ki ga lahko opišemo kot zamrznjen filmski kader – nič se ne premika, slika zamrzne. Takrat so vsi biološki procesi začasno zaustavljeni in če takrat gibanja molekul ni, ne moremo trditi niti, da je človek živ niti da je mrtev. Po črki zakona so mrtvi, mi pa trdimo, da niso dokončno mrtvi, saj v tem stanju začasne zaustavitve še imajo potencial življenja. Kot na primer za zarodek, ki še nima razvitih možganov, rečemo, da je mrtev, je pa potencialno živ.

*Pogovor lahko v celoti poslušate tudi v angleškem izvirniku