Osebni stečaj? Samo za tiste, ki še nekaj imajo

Do novembra 2012 so sodišča prejela že 2.200 prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja, zavrnila so jih 57 odstotkov

foto: Mandie
Foto: Bobo

foto: Bobo

Vse več ljudi zabrede v dolgove in ne najde več poti nazaj. V uredništvu Vala 202 smo dobili odločbo sodišča, ki je naši poslušalki, sicer invalidki z otrokom, zavrnilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja.

In sicer, ker nima nobenega premoženja ali prihrankov, s katerimi bi lahko poplačala upnike. Sodišče je odločilo, da je za prosilko nerazumno začeti postopek.

Specialistka družinske terapije dr. Alenka Hebar Lavrič z inštituta za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje Prelomi je v okviru programa psihosocialne pomoči v finančnih stiskah in dolgovih od leta 2010 obravnavala 50 primerov. Pogosto se srečuje z zelo hudimi zgodbami, prvič pa je videla, da bi sodišče osebi zavrnilo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker nima denarja.

Brezplačna pravna pomoč odpira vrata do osebnega stečaja

Sodnica Mateja Dobovšek se na Okrožnem sodišču v Ljubljani ukvarja s stečajnimi postopki. Poudarja, da je podlaga v postopku za brezplačno pravno pomoč drug zakon kot pri osebnem stečaju. “Iz zakona jasno izhaja, da stečajna masa ni pogoj za stečajni postopek,” pravi sodnica, ki dodaja, da o predlogu vsebinsko odločajo, če oseba predloži dokazilo o plačilu začetnega predujma, ki trenutno znaša 1.954 evrov, ali pa odločbo o brezplačni pravni pomoči.

Pogoj za nekoga, ki nima nič, razen dolgov, je dejansko torej brezplačna pravna pomoč. Ta pa ni brezplačna za sodišča. Gregor Strojin z Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opozarja, da so izvršilno vejo oblasti že večkrat opozorili na občutne finančne posledice možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Teh finančnih posledic zakonodajalec ni predvidel, čeprav močno posegajo v proračune sodišč. “Ocenjujemo, da gre za osebne stečaje z naslova brezplačne pravne pomoči okrog 3 milijone evrov na leto.”

Zaradi pomanjkanja denarja sodišča postajajo vse bolj restriktivna

Leta 2011 so sodišča prejela 1.340 prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja. Zavrnila so jih 38 odstotkov. Do novembra 2012 so prejela že 2.200 prošenj, zavrnila pa so jih kar 57 odstotkov.

“Glede na to, da število prošenj narašča, relativni obseg sredstev pa se manjša, je povsem utemeljeno pričakovati, da bodo sodišča vsebinski kriterij strožje presojala, saj bi v nasprotnem primeru zmanjkalo sredstev za tiste, ki so bolj potrebni pomoči in pri katerih je verjetnost za uspeh večja,” pravi Gregor Strojin.

Pojasni tudi, da sodišča pri vsebinskem kriteriju upoštevajo okoliščine in dejstva, v zvezi s katerimi nosilec prošnjo predlaga: “Predvsem, ali je ta zadeva očitno nerazumna in ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.”

Je osebni stečaj namenjen predvsem temu sorazmernemu poplačilu upnikov?

To je interpretacija, ki jo zagovarjajo tako na Vrhovnem sodišču kot na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Pravijo, da se fizična oseba z osebnim stečajem ne reši svojih dolgov. Razen, če ne pride do odpusta obveznosti.

Drugače je pri pravnih osebah, ki jim med drugim tudi ni treba opisati dokazov o tem, da so insolventna. Sodnica Mateja Dobovšek pravi, da pravno osebo v stečajnem postopku izbrišejo, medtem ko fizična oseba obstaja še naprej. “Osebni stečaj brez inštituta odpusta obveznosti verjetno ni zanimiv.”

Cilj osebnega stečaja je odpust dolga

Dr. Šime Ivanjko s Pravne fakultete v Mariboru je prepričan, da je preprečevanje dostopa do osebnega stečaja sprevrženo in da gre za napačno interpretacijo zakona.

“Zdajšnja praksa sodišč je v osnovi zgrešena glede na cilje te institucije v zakonodaji. Osebni stečaj v zakonodaji razen poplačila upnikov zasleduje predvsem možnost doseči odpust dolga. Ta cilj je vsebinsko pomembnejši, saj nihče ne bi začel osebnega stečaja zaradi poplačila, ker preprosto nima premoženja.”

Soavtor zakona, ki je uvedel osebni stečaj, dodaja, da gre v tej praksi sodišč za prevelik formalizem in za neusklajenost zakonodaje. Ivanjko opozarja, da je osebni stečaj zakonska obveza RS Slovenije tudi v odnosu do evropske zakonodaje.

Znesek terjatev v osebnih stečajih že presegel 4,7 milijarde evrov

“Če nimam sredstev in možnosti, da bi vam do smrti poplačal dolg, razen, če me zasužnjite, ali ni primernejše, da mi te dolgove odpustite? Ker tako ali tako jih ne morete dobiti. Potem me samo kaznujete, da celo življenje preživim na eksistenčnem minimumu,” pravi Ivanjko.

Spomni tudi na zakon o finančnem poslovanju iz leta 1999: “Ta famozni zakon je prek noči prenesel vse obveznosti nekaj 10.000 podjetij, ki jih je država izbrisala, na družbenike. Ta institucija je desetletje ustvarjala nekaj 100.000 dolžnikov v Sloveniji.”

Naša poslušalka je kolateralna žrtev neoliberalizma

Dr. Lojze Ude s Pravne fakultete v Ljubljani pravi, da je osebni stečaj namenjen temu, da bi dolžnik začel na novo. “Vse skupaj je posledica tega, da zmanjšujemo javno porabo popolnoma neselektivno. Tudi na tistih mestih, ki so ključna za socialni položaj posameznikov, zlasti tistih, ki preprečujejo njihovo popolno obubožanje. Družba pa pač šteje vse skupaj za kolateralno žrtev neoliberalizma.”