{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=145&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=145&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=59","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=145&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"114549","attributes":{"wp-id":437899,"date":"2020-06-28T10:28:53+02:00","modified":"2020-06-30T13:49:07+02:00","slug":"vroci-mikrofon-218","post-type":"post","title":"Kam sta izginila študentski upor in kritičnost?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/vroci-mikrofon-218/","content":"

Študentsko organiziranje v Sloveniji ima na svetovni ravni status posebnega in kompleksnega, saj se je skozi dolgo zgodovino razvijalo do današnjih podob. Že od ustanovitve ljubljanske univerze skušajo študentje v slovenskem prostoru vplivati na potek študijskega procesa, svoj položaj v družbi in na aktualen družbeno-politični položaj. Njihove zahteve in agende se z leti spreminjajo in dopolnjujejo. Nekatere so že bile dosežene, druge pozabljene, spet tretje se ponavljajo v vsaki novi generaciji.

\"Ker so želeli narediti nekaj dogodkov, so študentje začeli prodajati mleko in zaslužek od te prodaje mleka je šel v skupni fond, ki so ga porabili za različne dogodke in druženja. To velja za začetek študentskega organiziranja, ki še vedno deluje približno na enaki ravni, kjer vsi študentje prispevamo v skupni fond, organizacije pa potem denar namenijo za dejavnosti.\" – Jaka Trilar, nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije

Dejavnost in naprednost študentov in študentskih organizacij morda še vedno preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, a zdi se, da je študentska kritika povsem zamrla.

\"Študentje so bili v Ljubljani, manj jih je blo, bolj so se povezovali, počutili so se bolj pripadne. Verjetno so si tudi več upali narediti. Med odmevnejše aktivacije sodi protest proti izgradnji hidroelektrarne na reki Soči v bližini Kobarida. Takrat je klub odločno zavzel stališče proti. Danes se ukvarjamo s podobnimi težavami, ampak ne vem, ali bi si upali kar tako izraziti mnenje, ker za seboj potegne še veliko drugih stvari.\" – Lara Batistuta, predsednica Kluba tolminskih študentov

Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije tako rekoč nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva, zakaj se študentske organizacije raje kot k vsebinskemu delu in boju za pravice študentov zatekajo k organizaciji zabavnih dogodkov?

\"Sploh v zadnjih letih so se zakoni in razni predpisi zelo zaostrili in biti predsednik oziroma predstavnik študentskega kluba v Sloveniji je postalo zelo odgovorno delo. Na novo se moramo prijaviti tudi na protikorupcijsko komisijo, pripraviti moramo kar nekaj dokumentacije. Biti predsednik študentskega kluba ni več tako enostavno, tako da mislim, da se bo tudi v prihodnje vse manj mladih odločalo za to funkcijo. Prejšnji predsedniki so bili lahko bolj direktni, bolj odprti, brez dlake na jeziku, medtem ko je za današnje predsednike bolje, da se politično ne opredeljujejo, bolje je, da smo z vsemi v dobrih odnosi, z vsemi župani.\" – Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov

Afere, povezane predvsem z domnevno netransparentno in negospodarno porabo denarja, študentskih organizacijam niso tuje. Slaba luč velikokrat pade tudi na ugled in javno prezenco lokalnih študentskih klubov, ki njihovo delovanje lahko močno okrne.

\"Javnost še vedno povezuje v eno celoto. Ko se v eni entiteti nekaj zgodi, to velja za celotno študentsko organiziranje in zato neka slaba stvar, ki se je zgodila v določeni študentski organizaciji, pride na vse in se posplošuje, zagotovo vpliva tudi na sloves vseh študentskih klubov.\" – Grega Donša, predsednik Kluba prekmurskih študentov

Že dalj časa tako opažamo, da so študentske organizacije svoje delovanje preusmerile v organizacijo zabavnih dogodkov in se oddaljile od svojega bistva zagovarjanja pravic študentov in dijakov. Sogovorniki problematizirajo, da tisti mladi, ki se odločijo za aktivno sodelovanje v organizaciji, raje kot da se ukvarjajo s težavami študentov, pripravljajo zabave, ki so veliko bolj odmevne in obiskane kot različni dogodki s področja izobraževanja, sociale ali humanitarnosti. Poraja se vprašanje, ali slovenski študentje sploh potrebujejo organizacije v taki obliki, kot jih poznamo zdaj. A v koronakrizi se je spet izkazalo, da so močni zastopniki tako na lokalni kot državni ravni še kako pomembni.

","excerpt":"Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice, zadnja leta pa se zdi, da je ost organizirane študentske kritike povsem zamrla","featured-media-id":22230,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174703498","abovetitle":"","subtitle":"Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice, zadnja leta pa se zdi, da je ost organizirane študentske kritike povsem zamrla","category-text":"False","permalink":"2020/06/vroci-mikrofon-218/","show-start":"2020-06-30T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-30T12:30:00+02:00","audio-length":"892","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/30/Kamstaizginilatudentskiuporinkritinost4820449.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703498","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ker so želeli narediti nekaj dogodkov, so študentje začeli prodajati mleko in zaslužek od te prodaje mleka je šel v skupni fond, ki so ga porabili za različne dogodke in druženja. To velja za začetek študentskega organiziranja, ki še vedno deluje približno na enaki ravni, kjer vsi študentje prispevamo v skupni fond, organizacije pa potem denar namenijo za dejavnosti.\" – Jaka Trilar, nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije

"},{"kind":"html","content":"

Dejavnost in naprednost študentov in študentskih organizacij morda še vedno preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, a zdi se, da je študentska kritika povsem zamrla.

"},{"kind":"html","content":"

\"Študentje so bili v Ljubljani, manj jih je blo, bolj so se povezovali, počutili so se bolj pripadne. Verjetno so si tudi več upali narediti. Med odmevnejše aktivacije sodi protest proti izgradnji hidroelektrarne na reki Soči v bližini Kobarida. Takrat je klub odločno zavzel stališče proti. Danes se ukvarjamo s podobnimi težavami, ampak ne vem, ali bi si upali kar tako izraziti mnenje, ker za seboj potegne še veliko drugih stvari.\" – Lara Batistuta, predsednica Kluba tolminskih študentov

"},{"kind":"html","content":"

\"Sploh v zadnjih letih so se zakoni in razni predpisi zelo zaostrili in biti predsednik oziroma predstavnik študentskega kluba v Sloveniji je postalo zelo odgovorno delo. Na novo se moramo prijaviti tudi na protikorupcijsko komisijo, pripraviti moramo kar nekaj dokumentacije. Biti predsednik študentskega kluba ni več tako enostavno, tako da mislim, da se bo tudi v prihodnje vse manj mladih odločalo za to funkcijo. Prejšnji predsedniki so bili lahko bolj direktni, bolj odprti, brez dlake na jeziku, medtem ko je za današnje predsednike bolje, da se politično ne opredeljujejo, bolje je, da smo z vsemi v dobrih odnosi, z vsemi župani.\" – Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov

"},{"kind":"html","content":"

\"Javnost še vedno povezuje v eno celoto. Ko se v eni entiteti nekaj zgodi, to velja za celotno študentsko organiziranje in zato neka slaba stvar, ki se je zgodila v določeni študentski organizaciji, pride na vse in se posplošuje, zagotovo vpliva tudi na sloves vseh študentskih klubov.\" – Grega Donša, predsednik Kluba prekmurskih študentov

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"},{"type":"Author","id":"268"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22230"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22230"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113505","attributes":{"wp-id":434312,"date":"2020-06-10T00:13:42+02:00","modified":"2020-06-29T07:48:00+02:00","slug":"vroci-mikrofon-219","post-type":"post","title":"Letalski promet potrebuje umetno dihanje in masažo srca","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/vroci-mikrofon-219/","content":"

\"\" — Tatjana Pirc in Zmago Skobir
*foto:* Val 202

Slovenija bi morala biti s svetom dobro povezana tudi po zračnih poteh, z letalskim prometom, letališči ter pridobivanjem letalskih prevoznikov. Trenutni utrip ljubljanskega letališča je daleč od idealnega, stanje opisuje Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraport Slovenija. Za njih je najpomembneje, da so dobili napovedi za nadaljnja sodelovanja od vseh 17 prevoznikov, ki so leteli pred pandemijo. Ključno je, da je Slovenija tržno zanimiva.

\"Počasi, vendar vztrajno nas veliki prevozniki prepoznavajo kot zanimiv trg.\" – Zmago Skobir

Že pred koncem epidemije je Ministrstvo za infrastrukturo sprostilo vse zakonske ovire. V Evropi je bila Slovenija prepoznavna kot država, ki ima odprte kapacitete za vzpostavitev letalskih povezav. Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu, zagotavlja, da delajo vse, kar lahko, da se bodo tri mednarodna letališča državnega pomena kar najbolje razvijala. Delujejo proaktivno in iščejo rešitve, a se zavedajo, da če ni povezav, tudi letališča izgubijo svoj pomen. Nihče v tem obdobju točno ne ve, kako se bo letalska industrija razvijala, tudi prevozniki tavajo v temi.

\"Ključno je, da letališče obratuje naprej, da ima Slovenija povezavo z vsemi potrebnimi in pomembnimi evropskimi destinacijami, da so te povezave za vse tiste, ki te lete potrebujejo, cenovno dostopne, da so leti kakovostni in varni. Če bodo zagotovljeni še s slovensko posadko in s slovenskim pridihom, bo toliko bolje.\" – Aleš Mihelič

Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo si po besedah državnega sekretarja Simona Zajca prizadevajo za čim boljše letalske povezave, še posebej do drugega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. K temu bi lahko pripomogla tudi ustanovitev novega letalskega prevoznika, a na vladi o tem še niso govorili. Med pandemijo je bilo prizadetih veliko gospodarskih subjektov, s prvimi tremi protikoronskimi svežnji pa so želeli zagotoviti, da ne bi bilo odpuščenega prevelikega števila ljudi.

\"Odpuščanjem smo se želeli izogniti v največji meri. Kaj bo zdaj, ko se končujejo nekateri ukrepi in uvajajo drugi, bomo videli med poletjem. Jeseni bo vidno tudi, kaj bo na tem področju še treba storiti.\" – Simon Zajc

Vsa tri slovenska letališča, ljubljansko, portoroško in mariborsko, so umeščena na strateško izjemno pomembne lokacije. Ta odpirajo številne možnosti delovanja, ki v preteklosti še niso bile izkoriščene.

","excerpt":"Prihodnost letalskega prometa je še vedno zelo meglena, jasno je le to, da se bo letalstvo zaradi posledic pandemije na noge postavljalo več let","featured-media-id":22170,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174702217","abovetitle":"","subtitle":"Prihodnost letalskega prometa je še vedno zelo meglena, jasno je le to, da se bo letalstvo zaradi posledic pandemije na noge postavljalo več let","category-text":"False","permalink":"2020/06/vroci-mikrofon-219/","show-start":"2020-06-23T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-23T12:30:00+02:00","audio-length":"1548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/23/Letalskiprometpotrebujeumetnodihanjeinmasaosrca4809111.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702217","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"\" — Tatjana Pirc in Zmago Skobir
*foto:* Val 202

"},{"kind":"html","content":"

\"Počasi, vendar vztrajno nas veliki prevozniki prepoznavajo kot zanimiv trg.\" – Zmago Skobir

"},{"kind":"html","content":"

\"Ključno je, da letališče obratuje naprej, da ima Slovenija povezavo z vsemi potrebnimi in pomembnimi evropskimi destinacijami, da so te povezave za vse tiste, ki te lete potrebujejo, cenovno dostopne, da so leti kakovostni in varni. Če bodo zagotovljeni še s slovensko posadko in s slovenskim pridihom, bo toliko bolje.\" – Aleš Mihelič

"},{"kind":"html","content":"

\"Odpuščanjem smo se želeli izogniti v največji meri. Kaj bo zdaj, ko se končujejo nekateri ukrepi in uvajajo drugi, bomo videli med poletjem. Jeseni bo vidno tudi, kaj bo na tem področju še treba storiti.\" – Simon Zajc

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22170"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22170"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112862","attributes":{"wp-id":432408,"date":"2020-05-27T00:13:38+02:00","modified":"2020-06-09T13:18:44+02:00","slug":"vroci-mikrofon-217","post-type":"post","title":"Družba se ne spreminja čez noč","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vroci-mikrofon-217/","content":"

Prihodnje leto bo minilo petdeset let od izida dela Teorija pravičnosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Rawls svojo teorijo zastavi s hipotetičnim vprašanjem, katere pravice bi sami zahtevali zase in jih priznali tudi drugim, če bi bili prisiljeni ustvariti svoj socialni in politični sistem povsem na novo. Ob tako imenovani “tančici nevednosti” se moramo torej le sporazumeti, kaj je pravično, ne da bi vedeli v kakšnem položaju – reven ali bogat, ženska ali moški, bel ali črn, nadrejen ali podrejen – se bomo znašli v družbi. Miselni eksperiment, o katerem družboslovci razpravljajo že desetletja pa čeprav se zdi, da je samo spraševanje o tem, “kaj je pravično” izginilo s sporeda vsakodnevnih razprav.

“Zakaj je pravičnost izginila? Zato ker v tekmi med človeku prijazno skupnostjo in trgom že desetletja zmaguje trg. Zmaguje to, kar se splača, ne to, kar se spodobi.”

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica sociologije dela na Fakulteti za družbene vede, je že ob začetku pandemije zapisala, da nas virus ne bo spremenil, da precenjujemo vpliv pandemije na globalno ekonomsko prihodnost, a je poudarila tudi, da je čas kriz dober čas za premislek o delovanju sistemov in možnih sprememb.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Čeprav smo imeli v času, ko je družbeno življenje zaradi preventivnih ukrepov premagovanja epidemije zamrlo, občutek, da se dogajajo spremembe, lahko že sedaj vidimo, da se je življenje vrnilo v utečene smernice in se zdi, kot da se ni zgodilo nič.

“En del naših možganov je bil v strahu, spraševali smo se, kaj pa sedaj, če bo to trajalo? Koliko ljudi bo ostalo brez službe? Bom tudi jaz ostala brez službe? Strah je bil del te krize in ta naredi nekaj drugega. Strah ne naredi ljudi zelo polnih poguma, da zahtevajo zelo veliko. Tovrstne utopične spremembe kot so enakopravnost za vse, dostojno delo, človeka dostojna delovna razmerja, zahtevajo močno delavsko stran. Strah me je, da strah ne naredi delavske strani zelo močne.”

Že pred nastopom krize je v ospredje stopilo prekerno delo, moderne tehnologije pa omogočajo tudi platformno ekonomijo, ki za delavce v današnjem času ni dobra: “Varnost in fleksibilnost sta dva pola na trgu delovne sile. V zadnjih desetletjih se je dogajala vse večja fleksibilnost, ki ljudem ni bila prijazna. Biti sam svoj šef je negotov položaj samostojnega podjetnika.”

“Presenetilo bi me, da bi se ta kriza začela razvijati v popolno spametovanje kapitalskih interesov. Odnos med kapitalom in delom je danes zelo spremenjen. Je nekaj, kar nas do kapitala bolj definira in celo naše pravice definira nas status potrošnika.”

Kako bo trg dela v prihodnosti deloval, je tudi politična odločitev. “Pred časom sem prebrala dobro knjigo o razklanih možganih današnjih delavcev. Po eni strani želiš kot delavec vse pravice, standardizacijo in osemurni delavnik, ampak kot potrošnik z veseljem kupuješ tam, kjer je najceneje.”

“Spremenjenega načina odziva na krizo ne vidim kot spremenjenega načina razmišljanja neoliberalnega sistema, ampak kot hranjenje tega sistema z ustvarjanjem zadostne količine potrošniškega denarja. Če daš finančno injekcijo, da se stvari ne spremenijo, nisi spremenil nič sistemskega.”

Nekaj pozitivnega pa bi se iz krize vseeno lahko izvilo. Delodajalcem je postalo jasno, da so zaposleni radi sami svoji šefi in ljudi ni potrebno imeti pod fizičnim nadzorom osem ur na dan, da opravijo svoje delo, saj ljudje radi nekaj počnejo in imajo strukturiran čas. Delo od doma bo morda nek obliž na rane prekarizirane delovne sile.

","excerpt":"Današnji ekonomski sistem temelji na neenakopravnosti, na velikih socialnih razlikah in na človeku neprijaznih oblikah dela. O (ne)spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji razmišlja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela","featured-media-id":21960,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174698887","abovetitle":"","subtitle":"Današnji ekonomski sistem temelji na neenakopravnosti, na velikih socialnih razlikah in na človeku neprijaznih oblikah dela. O (ne)spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji razmišlja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela","category-text":"False","permalink":"2020/05/vroci-mikrofon-217/","show-start":"2020-06-09T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-09T12:30:00+02:00","audio-length":"1481","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/08/Nespremenjenerazmerenatrgudelapoepidemiji4788481.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698887","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zakaj je pravičnost izginila? Zato ker v tekmi med človeku prijazno skupnostjo in trgom že desetletja zmaguje trg. Zmaguje to, kar se splača, ne to, kar se spodobi.”

"},{"kind":"html","content":"

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

"},{"kind":"html","content":"

“En del naših možganov je bil v strahu, spraševali smo se, kaj pa sedaj, če bo to trajalo? Koliko ljudi bo ostalo brez službe? Bom tudi jaz ostala brez službe? Strah je bil del te krize in ta naredi nekaj drugega. Strah ne naredi ljudi zelo polnih poguma, da zahtevajo zelo veliko. Tovrstne utopične spremembe kot so enakopravnost za vse, dostojno delo, človeka dostojna delovna razmerja, zahtevajo močno delavsko stran. Strah me je, da strah ne naredi delavske strani zelo močne.”

"},{"kind":"html","content":"

“Presenetilo bi me, da bi se ta kriza začela razvijati v popolno spametovanje kapitalskih interesov. Odnos med kapitalom in delom je danes zelo spremenjen. Je nekaj, kar nas do kapitala bolj definira in celo naše pravice definira nas status potrošnika.”

"},{"kind":"html","content":"

“Spremenjenega načina odziva na krizo ne vidim kot spremenjenega načina razmišljanja neoliberalnega sistema, ampak kot hranjenje tega sistema z ustvarjanjem zadostne količine potrošniškega denarja. Če daš finančno injekcijo, da se stvari ne spremenijo, nisi spremenil nič sistemskega.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"113"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21960"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21960"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113128","attributes":{"wp-id":431458,"date":"2020-05-20T00:13:35+02:00","modified":"2020-06-08T10:21:30+02:00","slug":"vroci-mikrofon-216","post-type":"post","title":"Šmarje pri Jelšah: Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vroci-mikrofon-216/","content":"

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega.

Eno prvih žarišč okužbe s koronavirusom je nastalo na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, kjer so odlok o začasnem zaprtju s strani pristojnega ministrstva prejeli 12. marca, šolo pa so na lastno pest župana Matije Čakša zaprli že dan prej: “Na šoli je tisoč otrok, predstavljajte si kalvarijo, če bi se ministrstvo odločilo zapreti šolo ob 10. ali 11. uri dopoldne. Kako bi potem otroke varno spravili domov?”

V naslednjih desetih dneh je bilo uradno potrjenih šestindvajset okužb, ob čemer so v zdravstvenem domu v kraju prejeli skoraj petsto klicev ljudi, številni so opažali katerega od simptomov koronavirusne okužbe. Toda o skupnem številu okuženih v Šmarju se lahko po besedah župana le ugiba, saj v kraju niso izvajali širokega testiranja ljudi.

Svojo izkušnjo soočanja s koronavirusno okužbo je z javnostjo delila družina občanke Monike. Z virusom sta se okužila njena otroka, 11- in 13-letnik. Kot je opisala, so živeli normalno družinsko življenje s poostrenimi higienskimi ukrepi. “Stigme nismo doživljali, čeprav smo se javno izpostavili. Pri vsem skupaj je bil najbolj kočljivi del zgodbe, kako stvari razložiti otrokom.”

“Ogromno smo poslušali o tem virusu, smejali smo se statistikam in mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Vse skupaj se je zdelo nekako daleč. Potem pa je bilo to kar naenkrat pri nas doma. Mož, ki je zaposlen v zdravstvu, je otrokoma zelo mirno razložil, da otroci nimajo težav s prebolevanjem, da bomo spoštovali pravila in da se bomo imeli fino, ker bomo končno skupaj doma, saj moramo biti v štirinajstdnevni karanteni.” – Monika iz Šmarja pri Jelšah

Kalvarija v domu upokojencev

Skupno so v Šmarju pri Jelšah potrdili 174 primerov okužb z novim koronavirusom. Občina se je s tem zavihtela na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Ljubljano. Umrlo je 38 ljudi, skoraj vsaka tretja žrtev v Sloveniji je bila torej iz Šmarja, kjer se je epidemija najsmrtonosneje širila po domu upokojencev. Tam so prvo okužbo ugotovili 17. marca, šlo je za zaposleno, dan pozneje je bila okužba odkrita pri šestih stanovalcih.

Ključen vzrok za tako bliskovito širjenje virusa po ustanovi se je po besedah direktorice Gordane Drimel zgodil na samem začetku. “Virus je v hišo vstopil, preden smo se tega zavedali. Prva zaposlena je bila brez simptomov. Postalo nam je jasno, da je verjetnost širjenja virusa zelo velika.” Od 191 stanovalcev na začetu epidemije jih je zbolelo 124, 86 jih je ozdravelo, 38 preminulo, od tega 23 v domu in 15 v bolnišnici. “Zgodilo se je zelo hitro. Čeprav smo bili pripravljeni, si niti v sanjah nismo znali predstavljati, da bo tako hudo.”

“Občutek bližine, ko držiš svojca za roko, mu nekaj pripoveduješ, tega je manjkalo. Spraševal sem se, kaj si misli, ali razume to, kaj se je zgodilo, da tako dolgo ne moremo do nje.” – Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan in direktor knjižnice, ima v domu mamo

Po besedah predstojnice območne enote NIJZ v Celju in vodje delovne skupine za nalezljive bolezni v celjski regiji prim. Alenke Trop Skaza je bilo treba dom upokojencev v Šmarju po izbruhu okužb temeljito dezinficirati in preurediti. Zasnovali so posebne cone za bolnike s covidom 19, tvegane stike in tiste stanovalce, ki so bili brez okužbe, postavili zunanje kontejnerje za preoblačenje zaposlenih ter uredili ločena dvigala in urejanje obrokov. Trop Skaza je po pričevanjih opisala tudi nekaj trpkih zgodb iz obdobja, ko so morali dom temeljito reorganizirati: Nekatere krhke stanovalce doma so morali seliti kar v rjuhah. Selitev s posteljami ni bila mogoča, saj te niso bile prenosljive iz nadstropja v nadstropje. Da so vzpostavili sterilne razmere, so morali v nekaterih sobah potrgati tudi zavese in odstraniti osebne predmete. Dom se je tako prelevil v brezoblično cono, kar je starejšim stanovalcem, ki so navajeni na toplino doma, predstavljalo veliko breme.

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

Ker je občina razvejana, okolje ruralno, okužb pa je bilo iz dneva v dan več, so potrebovali izdatno pomoč prostovoljcev. Zanje je skrbela lokalna civilna zaščita.

“Akcijo smo začeli prek družbenih omrežij. Že v prvih dneh so začele deževati ponudbe, da če potrebujemo pomoč, naj jih kontaktiramo. Odzvalo se je več kot sto ljudi, dejavnih pa jih je bilo od petnajst do dvajset, odvisno glede na potrebe.” – Borut Lorger, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah

V Šmarju se zdaj življenje vrača v normalne tirnice. Glavna prometnica skozi kraj je spet polna pločevine, trgovine, bari, frizerji so odprti, šolarji se vračajo v šolske klopi. Oddahnil si je tudi ravnatelj osnovne šole v Šmarju Mitja Šket. Čez noč ustvariti informacijsko podporo za virtualno šolo v pretežno podeželskem okolju se je po njegovih besedah izkazalo za težak izziv. Čeprav so na šoli dobro preskrbljeni z najsodobnejšo tehnologijo, pa so razmere doma pri številnih zelo slabe. Marsikdo od učencev je potreboval dodatno tehnološko pomoč, tako je ravnatelj s svojo najožjo ekipo kar sam poskrbel, da je prišla v prave roke in nekaterim učence osebno dostavil potrebno opremo.

V prihajajočih dneh bo veliko priložnosti tudi za refleksijo po prestani epidemiji. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš opozarja, da je strah tisti, ki nadvlada dejanja ljudi: “Vsak človek, ki pride v tak položaj, se odzove po svoje in pri tem je najlažje s prstom pokazati na druge.” Ob tem je opozoril na spornost obtoževanja in stigmatizacije okuženih. Kot je poudaril, tako množičen izbruh okužb v občini zagotovo ni krivda le prvookužene osebe.

Zadnji meseci so sicer v Šmarje prinesli tudi pozitivne stvari in ena takšnih je posebna Facebook skupina Šmarski Argo, ki je namenjena ohranjanju in negovanju pristnega šmarskega narečja. V dobrem mesecu se je skupini pridružilo že več kot 3000 članov, predvsem pripadnikov mlajših generacij, ki raziskujejo stoletja staro šmarsko govorico, ki se je prek starejših generacij prenesla na mlajše.

“Šmarščino bi definiral kot nekaj unikatnega, že znotraj same občine se razlikuje od vasi do vasi. Gre pa za precej grobo govorico, ljudje ne leporečijo, veliko besed se pove na šarf.” – Jani Čakš, Šmarčan in eden izmed soustanoviteljev skupine Šmarski Argo

\"\" — \nDom za starejše občane Šmarje pri Jelšah Foto: Val 202

\"\" — \nSveti Rok nad Šmarjem pri JelšahFoto: Val 202

\"\" — \nGordana Drimel in Suzana Verhovšek iz Doma upokojencev ŠmarjeFoto: Val 202

\"\" — \nRavnatelj OŠ Šmarje Mitja ŠketFoto: Val 202

\n\n

","excerpt":"O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja","featured-media-id":21870,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174697433","abovetitle":"","subtitle":"O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja","category-text":"False","permalink":"2020/05/vroci-mikrofon-216/","show-start":"2020-06-02T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-02T12:30:00+02:00","audio-length":"2184","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/Nitivsanjahsinismopredstavljalidabotakohudo4780210.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697433","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ogromno smo poslušali o tem virusu, smejali smo se statistikam in mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Vse skupaj se je zdelo nekako daleč. Potem pa je bilo to kar naenkrat pri nas doma. Mož, ki je zaposlen v zdravstvu, je otrokoma zelo mirno razložil, da otroci nimajo težav s prebolevanjem, da bomo spoštovali pravila in da se bomo imeli fino, ker bomo končno skupaj doma, saj moramo biti v štirinajstdnevni karanteni.” – Monika iz Šmarja pri Jelšah

"},{"kind":"html","content":"

Kalvarija v domu upokojencev

"},{"kind":"html","content":"

“Občutek bližine, ko držiš svojca za roko, mu nekaj pripoveduješ, tega je manjkalo. Spraševal sem se, kaj si misli, ali razume to, kaj se je zgodilo, da tako dolgo ne moremo do nje.” – Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan in direktor knjižnice, ima v domu mamo

"},{"kind":"html","content":"

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

"},{"kind":"html","content":"

Ker je občina razvejana, okolje ruralno, okužb pa je bilo iz dneva v dan več, so potrebovali izdatno pomoč prostovoljcev. Zanje je skrbela lokalna civilna zaščita.

"},{"kind":"html","content":"

“Akcijo smo začeli prek družbenih omrežij. Že v prvih dneh so začele deževati ponudbe, da če potrebujemo pomoč, naj jih kontaktiramo. Odzvalo se je več kot sto ljudi, dejavnih pa jih je bilo od petnajst do dvajset, odvisno glede na potrebe.” – Borut Lorger, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah

"},{"kind":"html","content":"

“Šmarščino bi definiral kot nekaj unikatnega, že znotraj same občine se razlikuje od vasi do vasi. Gre pa za precej grobo govorico, ljudje ne leporečijo, veliko besed se pove na šarf.” – Jani Čakš, Šmarčan in eden izmed soustanoviteljev skupine Šmarski Argo

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nDom za starejše občane Šmarje pri Jelšah Foto: Val 202

\"\" — \nSveti Rok nad Šmarjem pri JelšahFoto: Val 202

\"\" — \nGordana Drimel in Suzana Verhovšek iz Doma upokojencev ŠmarjeFoto: Val 202

\"\" — \nRavnatelj OŠ Šmarje Mitja ŠketFoto: Val 202

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21870"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21870"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112159","attributes":{"wp-id":430505,"date":"2020-05-13T01:12:14+02:00","modified":"2020-05-29T14:11:12+02:00","slug":"vroci-mikrofon-215","post-type":"post","title":"Več Evrope, toda kakšne?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vroci-mikrofon-215/","content":"

Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava.

Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev?

Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.

","excerpt":"Pomembna je simbolna gesta, ki kaže, da je prišlo do spoznanja, da mora biti EU več kot zgolj skupni trg, biti mora politična skupnost, ki v času kriz lahko pomaga državam in državljanom teh držav","featured-media-id":21787,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174695699","abovetitle":"","subtitle":"Pomembna je simbolna gesta, ki kaže, da je prišlo do spoznanja, da mora biti EU več kot zgolj skupni trg, biti mora politična skupnost, ki v času kriz lahko pomaga državam in državljanom teh držav","category-text":"False","permalink":"2020/05/vroci-mikrofon-215/","show-start":"2020-05-26T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-26T12:30:00+02:00","audio-length":"1714","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/VeEvropetodakakne4771750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695699","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"33"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21787"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21787"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111806","attributes":{"wp-id":429570,"date":"2020-05-06T00:13:33+02:00","modified":"2020-05-22T22:11:11+02:00","slug":"vroci-mikrofon-214","post-type":"post","title":"Odprtje šol dalo več vprašanj, kot ponudilo odgovorov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vroci-mikrofon-214/","content":"

Po dveh mesecih so se v ponedeljek v šolske klopi vrnili učenci prvih treh razredov osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Vrata so odprli tudi vrtci, fakultete in dijaški domovi. A številna priporočila in navodila izkušnjo izobraževanja ustvarjajo precej drugačno od tiste, ki so jo otroci poznali, preden so se zaradi razglasa epidemije s 16. marcem zaprli vsi vzgojno-izobraževalni zavodi. Kakšne so prve ugotovitve?

“Največ težav imamo s pomanjkanjem učiteljev. Ne vemo niti, kako bomo vse te dodatne ure vrednotili. Bojimo se samo, da se bo zadeva prihodnji teden še toliko bolj zaostrila.” – Gregor Pečan

“Po večini so bili neodzivni dijaki, ki so se že pred izrednimi razmerami odločili, da šolanja ne bodo nadaljevali. Res smo se trudili, da bi vsem, ki so si tega želeli, omogočili šolanje na daljavo.” – Fani Al Mansour

","excerpt":"O prvih ugotovitvah po odprtju šol so govorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour","featured-media-id":21644,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174694031","abovetitle":"","subtitle":"O prvih ugotovitvah po odprtju šol so govorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour","category-text":"False","permalink":"2020/05/vroci-mikrofon-214/","show-start":"2020-05-19T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-19T12:30:00+02:00","audio-length":"1587","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/Odprtjeoldalovevpraanjkotponudiloodgovorov4762213.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694031","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Največ težav imamo s pomanjkanjem učiteljev. Ne vemo niti, kako bomo vse te dodatne ure vrednotili. Bojimo se samo, da se bo zadeva prihodnji teden še toliko bolj zaostrila.” – Gregor Pečan

"},{"kind":"html","content":"

“Po večini so bili neodzivni dijaki, ki so se že pred izrednimi razmerami odločili, da šolanja ne bodo nadaljevali. Res smo se trudili, da bi vsem, ki so si tega želeli, omogočili šolanje na daljavo.” – Fani Al Mansour

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"19"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21644"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21644"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111447","attributes":{"wp-id":428603,"date":"2020-04-29T00:13:35+02:00","modified":"2020-05-12T11:53:30+02:00","slug":"vroci-mikrofon-213","post-type":"post","title":"Diamond Princess: Pravni, etični in zdravstveni vidiki karantene","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/vroci-mikrofon-213/","content":"

Kje je pravica do osebne svobode, ko je na kocki javno zdravje? To vprašanje odpiramo v drugi iz serije oddaj o ladji Diamond Princess, potem ko smo v prvem objavili pričevanje potnice Marije. Tokrat nam pravniki in zdravniki pomagajo razjasniti, ali so japonske oblasti z izolacijo potniške ladje ravnale zakonito in etično do vseh ali zgolj do japonskih prebivalcev. Potopili pa smo se tudi v čase kuge, črnih koz in tifusa. Predvajamo 2. del podkasta Kronika Plus, ki ga pripravljajo v informativnem programu Radia Slovenija.

","excerpt":" ","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":" ","category-text":"False","permalink":"2020/04/vroci-mikrofon-213/","show-start":"2020-05-12T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-12T12:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"157"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21586"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21586"}}}},{"type":"Post","id":"111077","attributes":{"wp-id":427612,"date":"2020-04-22T00:13:31+02:00","modified":"2020-05-05T13:35:25+02:00","slug":"vroci-mikrofon-212","post-type":"post","title":"Samooskrba: Edina pot je pot povezovanja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/vroci-mikrofon-212/","content":"

Radikalno in nepričakovano zaprtje meja nas je resneje opomnilo, kako krhka je naša samooskrba s hrano, ki v zadnjih desetletjih vseskozi upada. Po podatkih statističnega urada smo bili v letu 2018 z zelenjavo manj kot štiridesetodstotno samooskrbni, s sadjem pa manj kot petdesetodstotno. Na drugi strani pa smo z mesom osemdesetodstotno preskrbljeni, govejega in piščančjega mesa imamo več, kot ga potrebujemo, prav tako mleka, jajc skoraj ravno prav, porazna pa je oskrba s svinjino.

“Kmetijske zadruge so zaspale in so namenjene same sebi. Nujno je povezovanje tako zadrug kot kmetov. Ne more imeti vsakdo pet minut najboljšega trga, ko pa trga ni, so pa dobre zadruge. Dolgoročno lahko živimo stabilno le, če se povežemo.” – Mitja Vodnjov, direktor Kmetijske zadruge Škofja Loka

Rok Roblek, župan občine Preddvor, predsednik Glasa gorenjske košarice in aktivni kmet, pravi, da je pomembno pogledati v prihodnost in se usmerjati v dolgoročne rešitve: “Kupna moč potrošnikov se bo znižala. Za takrat potrebujemo rešitev. Zadržati moramo, da pridejo slovenski proizvodi na police slovenskih trgovcev.”

Smernice v kmetijstvu so se skozi zgodovino spreminjale, dr. Martina Bavec s Fakultete za biosistemske vede pa poudarja, da je aktualen trend v zahodni Evropi ta, da vse več ljudi išče obraz tistega, ki je hrano pridelal: “Želijo neposreden stik in to postaja nova kakovost. Male kmetije lahko to izkoristijo prek neposredne prodaje.”

“Vsak hektar rodovitne kmetijske zemlje je dragocen. Če ga bomo prepustili pozidavi in uničenju, bomo še manj samooskrbni.”– dr. Martina Bavec

Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice, poudarja, da se bodo mladi odločali za kmetijsko panogo, če bodo od dela lahko preživeli: “Mladi so inovativni, gredo prek starih okopov in vzorcev, ki jih imamo tisti, ki smo že dalj časa v kmetijstvu. Sem velik optimist glede prihodnosti kmetijstva v Sloveniji. Želel bi si le, da bi bil ugled kmetijstva v družbi višji.”

Če povzamemo. Samooskrbe ne bo brez trdnejših prehranskih verig, donosnejše pridelave in prireje, jasnih strategij, bistveno večjega deleža lokalne proizvodnje v obveznih nakupih javnih zavodov in sploh ne brez kmetov, ki se bodo spremembam prilagajali.

","excerpt":"Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Nas mora skrbeti? Kakšne so rešitve?","featured-media-id":21480,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174690663","abovetitle":"","subtitle":"Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Nas mora skrbeti? Kakšne so rešitve?","category-text":"False","permalink":"2020/04/vroci-mikrofon-212/","show-start":"2020-05-05T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-05T12:30:00+02:00","audio-length":"1625","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/SamooskrbaEdinapotjepotpovezovanja4740052.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690663","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Kmetijske zadruge so zaspale in so namenjene same sebi. Nujno je povezovanje tako zadrug kot kmetov. Ne more imeti vsakdo pet minut najboljšega trga, ko pa trga ni, so pa dobre zadruge. Dolgoročno lahko živimo stabilno le, če se povežemo.” – Mitja Vodnjov, direktor Kmetijske zadruge Škofja Loka

"},{"kind":"html","content":"

“Vsak hektar rodovitne kmetijske zemlje je dragocen. Če ga bomo prepustili pozidavi in uničenju, bomo še manj samooskrbni.”– dr. Martina Bavec

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21480"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21480"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110690","attributes":{"wp-id":426523,"date":"2020-04-15T00:13:37+02:00","modified":"2020-04-28T17:44:01+02:00","slug":"vroci-mikrofon-211","post-type":"post","title":"Temeljni dohodek iz protikoronskih zakonov ni niti približek UTD","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/vroci-mikrofon-211/","content":"

Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je.

Toda nekaj je zagotovo jasno: termin “temeljni dohodek”, uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja. Korona temeljni dohodek namreč ne vključuje vseh državljanov Slovenije, hkrati pa je neposredno vračljiv. Za pravi UTD je namreč izjemno pomembno vprašanje, kako ga spojiti z obstoječim sistemom socialnih pomoči v neki družbi.

“Če UTD delaš za afriško družbo, ki nima nobenega sistema socialnih transferjev, ga lahko narediš skoraj po knjigi, idealno tipskega. V razviti družbi pa ga moraš zgraditi tako, da ne poškoduješ obstoječega sistema. Dosti lažje je zgraditi novo hišo, kot pa adaptirati staro, še posebej, če je ta spomeniško zavarovana. In UTD v našem svetu je kot da delaš spremembe v spomeniško zavarovani družbi.”

Eksperimentalne uvedbe UTD-ja so v zelo omejenem obsegu in z zelo različnimi koncepti preizkušali po svetu. V Kanadi in na Finskem so rezultati denimo jasno pokazali, da UTD že s tem, ker ljudje ne živijo v nenehni preživetveni negotovosti, vpliva tudi na zdravstveno stanje prejemnikov. Posledično pa se stroški zdravstvene oskrbe znižajo. In če pošpekuliramo – bi bile posledice te iste korona pandemije kaj drugačne, če bi svet že imel utečen sistem UTD-ja? “Zagotovo bi bile”, trdi Valerija Korošec. Predvsem pa bi bil domišljeno uveden UTD lahko svojevrstna nagrada za doslej necenjeno in neplačano delo.

“UTD je plačilo za intelektualno, kulturno, materinsko delo. Država plačuje za govorjenje slovenščine in spoštovanje slovenskih kulturnih običajev. O tem premalo govorimo.”

","excerpt":"UTD pomeni, da ga prejmejo vsi državljani, da ne sme biti vračljiv, pogojevan z delovno aktivnostjo ali premoženjem in da mora biti trajen. Pomoč zaradi korone nobenega od teh pogojev ne izpolnjuje","featured-media-id":21410,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174689159","abovetitle":"","subtitle":"UTD pomeni, da ga prejmejo vsi državljani, da ne sme biti vračljiv, pogojevan z delovno aktivnostjo ali premoženjem in da mora biti trajen. Pomoč zaradi korone nobenega od teh pogojev ne izpolnjuje","category-text":"False","permalink":"2020/04/vroci-mikrofon-211/","show-start":"2020-04-28T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-28T12:30:00+02:00","audio-length":"1283","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/28/UTDnesmeruitiobutkapravinosti4726876.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689159","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Če UTD delaš za afriško družbo, ki nima nobenega sistema socialnih transferjev, ga lahko narediš skoraj po knjigi, idealno tipskega. V razviti družbi pa ga moraš zgraditi tako, da ne poškoduješ obstoječega sistema. Dosti lažje je zgraditi novo hišo, kot pa adaptirati staro, še posebej, če je ta spomeniško zavarovana. In UTD v našem svetu je kot da delaš spremembe v spomeniško zavarovani družbi.”

"},{"kind":"html","content":"

“UTD je plačilo za intelektualno, kulturno, materinsko delo. Država plačuje za govorjenje slovenščine in spoštovanje slovenskih kulturnih običajev. O tem premalo govorimo.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21410"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21410"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110275","attributes":{"wp-id":425352,"date":"2020-04-08T00:13:30+02:00","modified":"2020-04-21T13:12:05+02:00","slug":"vroci-mikrofon-210","post-type":"post","title":"Reševanje turizma in potrošnikov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/vroci-mikrofon-210/","content":"

V tej krizi je turizem najhuje prizadeta panoga. Včeraj se je na Brdu pri Kranju sešel razširjen vrh koalicije, ki je obravnaval popravke prvega protikoronskega zakona in osnutek drugega paketa. V tem drugem se med rešitvami tako za turizem, turistične organizacije in delavce v turizmu, pa tudi za potrošnike pojavlja možnost uveljavitve tako imenovanih vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje.

Kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, delovale v praksi?

“Če bi se pojavile kakšne težave, so potrošniki zaščiteni s premoženjem turističnih agencij. Zato je predlog ukrepa kompromisna rešitev, saj varuje pravice potrošnikov in omogoča preživetje turističnih agencij. Če pa potrošnik ne sprejme vrednotnice, mora organizator vrniti denar 12 mesecev po razglasitvi konca epidemije.” – mag. Helena Cvikl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

Predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević pojasnjuje, da so vrednotnice prvotno namenjene turističnim proizvodom, ki zaradi ukrepov v obdobju epidemije niso bili izvedeni: “Za zdaj so samo zakonski predlog, ki ga podpiramo tudi mi.” Dodaja, da je v vsakem primeru realno pričakovati dvanajst mesecev vmesnega obdobja, v katerem se bodo zadeve urejale.

\n
“Turizem je najprej utrpel krizo tudi z odlokom o zapiranju lokalov in nastanitvenih obratov in turizem se bo pobiral zelo dolgo.” – Helena Cvikl
\n

Mišo Mrvaljević pa dodaja, da si želi, da bi Zveza potrošnikov Slovenije razumela, da moramo v težkih položajih vsi skrbeti za to, v katerem je gospodarstvo, da je potrošniku dobro.

","excerpt":"Drugi protikoronski zakon med rešitvami za turizem ponuja uveljavitev vrednotnic za odpovedane in prestavljene aranžmaje. Kaj so vrednotnice in kaj to pomeni za potrošnike?","featured-media-id":21299,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174687541","abovetitle":"","subtitle":"Drugi protikoronski zakon med rešitvami za turizem ponuja uveljavitev vrednotnic za odpovedane in prestavljene aranžmaje. Kaj so vrednotnice in kaj to pomeni za potrošnike?","category-text":"False","permalink":"2020/04/vroci-mikrofon-210/","show-start":"2020-04-21T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-21T12:30:00+02:00","audio-length":"829","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/Kajzapotronikepomenimorebitnauveljavitevvrednotnic4719022.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687541","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, delovale v praksi?

"},{"kind":"html","content":"

“Če bi se pojavile kakšne težave, so potrošniki zaščiteni s premoženjem turističnih agencij. Zato je predlog ukrepa kompromisna rešitev, saj varuje pravice potrošnikov in omogoča preživetje turističnih agencij. Če pa potrošnik ne sprejme vrednotnice, mora organizator vrniti denar 12 mesecev po razglasitvi konca epidemije.” – mag. Helena Cvikl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Turizem je najprej utrpel krizo tudi z odlokom o zapiranju lokalov in nastanitvenih obratov in turizem se bo pobiral zelo dolgo.” – Helena Cvikl
\n

Mišo Mrvaljević pa dodaja, da si želi, da bi Zveza potrošnikov Slovenije razumela, da moramo v težkih položajih vsi skrbeti za to, v katerem je gospodarstvo, da je potrošniku dobro.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21299"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21299"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"113","attributes":{"slug":"natasastefe","name":"Nataša Štefe","twitter":"@tanatasa","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Novinarka in voditeljica. Nekoč ob jutrih, danes na programu predvsem ob popoldnevih. Po študijskem zanimanju filozofinja, po novinarskem pa kritična opazovalka družbe, v kateri živimo. Spremlja različna področja od kulture do človekovih pravic. Za zasledovalce sliši na @tanatasa.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnans-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnans-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"142","attributes":{"slug":"pirc","name":"Tatjana Pirc","twitter":"@TatjanaPirc","facebook":"","title":"","description":"Tatjana Pirc je že dolgoletna radijska novinarka. Na Valu 202 pripravlja intervjuje, se oglaša s terena, sodeluje v različnih programskih projektih, je avtorica Petkovih centrifug (to oddajo si je Tatjana pred leti tudi izmislila, v avizu pa se sliši centrifuga njenega starega pralnega stroja). Napisala je knjigo o radiu z naslovom Radio, zakaj te imamo radi. Radio je zanjo še vedno vsak dan nov izziv.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"157","attributes":{"slug":"val202","name":"Val 202","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/Val202_LOGO_web3.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/Val202_LOGO_web3.jpg"}},{"type":"Author","id":"160","attributes":{"slug":"veronikagnezda","name":"Veronika Gnezda","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"19","attributes":{"slug":"boriszgajnar","name":"Boris Žgajnar","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevni urednik in voditelj","description":"Novinar in dnevni urednik, ki izmenjaje ob ponedeljkih v izbor ponuja utemeljena dejanja kandidatov za Ime tedna, ob petkih pa prevzema vlogo izvidničarja pri aktualnih vsebinah Izvidnice.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnabz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnabz-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"268","attributes":{"slug":"ninam","name":"Nina Manfreda","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"33","attributes":{"slug":"andrinek","name":"Gašper Andrinek","twitter":"@caspersek","facebook":"https://www.facebook.com/andrinekg","title":"Novinar in spletni redaktor","description":"Zunanji svet nanj vpliva veliko bolj kot majhen prostor okoli njega, zato že od nekdaj sanja o raziskovanju tujih nemirnih območij. Na Twitterju @caspersek","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaga-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaga-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"42","attributes":{"slug":"janavidic","name":"Jana Vidic","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Vodja projekta Botrstvo in redna pacientka četrtkove Ambulante 202. Sicer pa novinarka, ki se trudi v program Vala 202 vnesti čim več informacij o zdravju, zdravstvu, družbi, družini, socialnih problemih, ekologiji in prehrani ter in vanj dodati zgodbe o velikokrat spregledanih stvareh in ljudeh.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajv-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajv-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Author","id":"96","attributes":{"slug":"matevzpolajnar","name":"Matevž Polajnar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/matevz-polajnar-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/matevz-polajnar-5-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"21299","attributes":{"wp-id":427495,"title":"turizem; Ljubljana","caption":"Turizem v Ljubljani","media-source":"Borut Živulović/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/turizem-ljubljana-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/turizem-ljubljana-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/turizem-ljubljana-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/turizem-ljubljana-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21410","attributes":{"wp-id":428542,"title":"the-last-shirt-1510597_960_720","caption":"","media-source":"Alexas_Fotos / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/the-last-shirt-dollar-bill-20-euro-1510597/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/the-last-shirt-1510597_960_720-960x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/the-last-shirt-1510597_960_720-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/the-last-shirt-1510597_960_720-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/the-last-shirt-1510597_960_720.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21480","attributes":{"wp-id":429498,"title":"kmetijstvo","caption":"Sajenje krompirja z mehanizacijo na njivah v Jeprci","media-source":"Žiga Živulović jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kmetijstvo-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kmetijstvo-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kmetijstvo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kmetijstvo-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21586","attributes":{"wp-id":430435,"title":"Vroči mikrofon 1280×720 px","caption":"","media-source":"RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vroci-mikrofon-1280x720-px-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vroci-mikrofon-1280x720-px-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vroci-mikrofon-1280x720-px-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vroci-mikrofon-1280x720-px-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21644","attributes":{"wp-id":431181,"title":"vrnitev v šolo","caption":"Vračanje osnovnošolcev prve triade v šole po koronakrizi","media-source":"Žiga Živulovič jr. /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vrnitev-v-solo-1200x943.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21787","attributes":{"wp-id":432327,"title":"SIM23233322019062504072","caption":"","media-source":"Inquam Photos/Daniel Stoenciu/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sim23233322019062504072-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sim23233322019062504072-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sim23233322019062504072-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sim23233322019062504072-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21870","attributes":{"wp-id":433156,"title":"IMG_2839","caption":"Šmarje pri Jelšah","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21960","attributes":{"wp-id":434030,"title":"Aleksandra Kanjuo Mrčela","caption":"Aleksandra Kanjuo Mrčela","media-source":"osebni arhiv/MMC RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/aleksandra-kanjuo-mrcela-820x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/aleksandra-kanjuo-mrcela-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/aleksandra-kanjuo-mrcela-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/aleksandra-kanjuo-mrcela.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22170","attributes":{"wp-id":436495,"title":"brnik","caption":"Letališče Brnik","media-source":"Žiga Živulović jr./ BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/brnik-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/brnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/brnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/brnik-1200x689.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22230","attributes":{"wp-id":438969,"title":"škisova tržnica","caption":"Škisova tržnica 2019","media-source":"Ziga Zivulovic jr. /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skisova-trznica-1200x911.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":59,"count":582}}}