Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Začarani krog lova na petice

32 min 05. 03. 2024

00:00 / 32:00
10
10
Vroči mikrofon

Začarani krog lova na petice

32 min 05. 03. 2024

Opis epizode

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.

Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer. 

Sogovorniki:

  • Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju;
  • Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič;
  • Kristina, mama devetošolca;
  • Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava;
  • Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič;
  • Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje;
  • Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič;
  • Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič;
  • Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba;
  • Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Bral je Jure Franko.

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.

Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer. 

Sogovorniki:

  • Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju;
  • Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič;
  • Kristina, mama devetošolca;
  • Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava;
  • Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič;
  • Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje;
  • Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič;
  • Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič;
  • Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba;
  • Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Bral je Jure Franko.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Sporazum Mercosur: Žrtvovanje kmetijstva na račun avtomobilske in farmacevtske industrije?

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?

23 min 22. 01. 2026


Anomalije zakona o dolgotrajni oskrbi?

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive.  Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.

16 min 20. 01. 2026


dr. Ana Bojinović Fenko: Smo na začetku konca teorije o liberalnem miru

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?

25 min 15. 01. 2026


Brezplačna pravna pomoč dostopna, a ni vedno brezplačna

Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?

23 min 08. 01. 2026


Primer Venezuela

Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland

25 min 06. 01. 2026


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt