Iskanje
50 min • 26. 03. 2024
50 min • 26. 03. 2024
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki.
Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost?
Sogovornika:
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki.
Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost?
Sogovornika:
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
21 min • 09. 04. 2026
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
27 min • 02. 04. 2026
Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
26 min • 31. 03. 2026
Dogajanje na Bližnjem vzhodu pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in potrošnike. V ospredju pozornosti je dogajanje na naftnem trgu, saj je zaprtje Hormuške ožine eden največjih naftnih šokov na strani ponudbe v zgodovini. Tudi če se vojna konča takoj, bi se proizvodnja na Bližnjem vzhodu na raven pred vojno vrnila šele čez nekaj mesecev. O vplivu globalnih razmer na slovensko gospodarstvo, ki ga bo ustavitev dobavnih verig dodatno obremenila, ob tem so pred nami še negotovi časi oblikovanja nove vlade, se pred Vročim mikrofonom pogovarjamo z glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.
25 min • 26. 03. 2026
V Pragi so potekali množični protivladni protesti. V središču mesta se je zbralo 250 tisoč ljudi, ki se ne strinjajo s politiko novega češkega premierja, milijarderja Andreja Babiša. Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma.
24 min • 21. 03. 2026
