Siniševo delo

2. del: V deželi revežev, starcev in nezaposlenih

V Šekovićih se pogovarjamo z domačini, spoznamo Siniševo hčero Gorano in se čez planine odpeljemo do Sarajeva.

sekovici2
Šekovići, Republika srbska, Bosna in Hercegovina.
foto: Gašper Andrinek

V središču najine zgodbe je 50-letni Siniša Marinković, slikopleskar iz Bosne, ki ga je v Slovenijo kot tisoče drugih delavcev z juga prineslo iskanje dela. V prvem delu podkasta sva vam predstavila njegovo zgodbo, ki se je v Sloveniji začela leta 2006. In ki se je dokončno zapletla lani aprila, ko je na gradbišču v evropski prestolnici, Bruslju, padel in si hudo poškodoval hrbet. Za pravico do minimalne bolniške je moral iskati pomoč celo na policiji.

V Siniševi zgodbi pa lahko prepoznamo vzorec. Mali človek, nepoučen, a ponosen … Ki slej kot prej pristane v birokratskih mlinih in pogostokrat tudi na vajetih delodajalcev. Nekateri so dobri, še več je slabih. Dokler ga sistem ne prežveči, da naposled pristane na robu. A da bi ta vzorec razumeli, moramo tja, kjer se začne plesti. Kjer se takšen človek stke. Iz niti okolja, družine, države, ki jim pripada, torej.

Zato gremo proti jugovzhodu, v Bosno in Hercegovino. Natančneje, na njen revni vzhod, ki ga je razvoj prezrl. V Šekovićih se pogovarjamo z domačini, spoznamo Siniševo hčero Gorano in se čez planine odpeljemo do Sarajeva, kjer tudi ni zaznati pretiranega optimizma, le potrditev, zakaj iz države revežev, starcev in nezaposlenih, ljudje bežijo proti Sloveniji in naprej proti Nemčiji. Četudi se zavedajo, da je veliko možnosti, da bodo tudi v Evropi razočarani …

Na Siniševo delo se lahko naročite: RSS ali iTunes

Raziskovalno zgodbo bomo v obliki podkasta predstavili v šestih delih.

*Zgodba Siniševo delo je nastala ob podpori programa “Reporters in the Field” organizacij Robert Bosch Stiftung in Šole novinarstva v Berlinu. Novinarji, raziskovalci in producenti: Luka Hvalc, Maja Ratej, Gašper Andrinek, Anja Hlača Ferjančič, Jan Grilc in Gorazd Rečnik. Medijska hiša Val 202.