Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
Dnevno aktualni in jutranji program

Luka Hvalc

496 prispevkov


Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.


Pregled leta, 3. del: Koronavirus na distanci, vitalna dolgoživost in vojskovanje z droni

V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?

25 min 16. 07. 2025


Hrvoje Klasić: Zgodovina je za mnoge kot samopostrežna trgovina

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

55 min 13. 07. 2025


Razpoke miru: Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?

26 min 11. 07. 2025


Razpoke miru: Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.com

28 min 08. 07. 2025


Razpoke miru: Z bojem za okolje proti naučeni nemoči

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij.

36 min 28. 06. 2025


Demografija: V Sloveniji se rojeva vse manj otrok, a obstajajo izjeme

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo?

24 min 25. 06. 2025


Razpoke miru: Sarajevski razmisleki

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.

56 min 22. 06. 2025


Demografija: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?

31 min 18. 06. 2025


Prazna Španija: kako vrniti življenje zapuščenim vasem

Popkultura Španijo rada prikazuje kot deželo živahnih trgov in barvitih ulic. A obstaja tudi druga Španija, ki ji rečejo kar prazna Španija. Notranjost države je namreč v veliki meri neposeljena, že desetletja prebivalci vasi odhajajo v mesta in za seboj puščajo počasi propadajoče hiše. Vlade nikakor ne uspejo najti odgovora na ta trend, ki močno otežuje življenje še tistim redkim ljudem, ki so ostali na podeželju. Vseeno pa lahko najdemo tudi primere dobre prakse, iz katerih bi se glede oživljanja ruralnih območij lahko kaj naučili tudi v Sloveniji. Obiskali smo zapuščene vasi in se pogovorili z ljudmi, ki še ostajajo na podeželju.

20 min 17. 06. 2025


Razpoke miru: Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki.

17 min 14. 06. 2025


Razpoke miru: Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni

Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.

24 min 08. 06. 2025


Luna Sánchez: Rada imam Madrid, a težava so stanovanja

Luna Sánchez je plesalka in koreografinja. Doma je iz Cádiza, deluje v Madridu. Španija ponuja veliko priložnosti za sodoben ples, predvsem v prestolnici. Pogreša domače morje, zadovoljna je s kariero in življenjem, motijo pa jo draga stanovanja in politični boji, pogosto zabeljeni s fašizmom in homofobijo. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

9 min 04. 06. 2025


Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

25 min 31. 05. 2025


Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?

27 min 27. 05. 2025


Kitajska: Na okopih z zahodno agendo

Jian Gao je profesor na Univerzi za mednarodne študije v Šanghaju. Je ekspert za evropske študije. Kritičen je do Trumpa in ZDA, do celotne zahodne agende, ki po njegovem mnenju ne predstavlja modernizacije. Ne verjame v svobodo govora, odločno zagovarja kitajska stališča, tudi v odnosu do Rusije. V avli njegove univerze so z zlatimi črkami zapisane tri besede: sanje, prepričanje, ljubezen.

17 min 24. 05. 2025


Hrvoje Kovačević: Zagrebški kovači misli želijo spreminjati svet

Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.

8 min 21. 05. 2025


Aljoša Žorga: Vsi dobri košarkarji uporabljamo tudi glavo

Aljoša Žorga je eden izmed najuspešnejših slovenskih košarkarjev v nekdanji državi. Z Jugoslavijo je bil olimpijski podprvak leta 1968 in svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani. V pravkar izdani avtobiografiji pojasni svoje družinske korenine, tehtanje med klarinetom, študijem in košarko, začetke na tivolskih igriščih. V karieri se je poleg košev in uspehov nabralo tudi veliko anekdot. Žorga spremlja tudi aktualno košarko, razmišlja tudi o slovenski reprezentanci.

7 min 18. 05. 2025


Kitajska: Svet je veliko več od Donalda Trumpa in ZDA

Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je svet veliko več od ZDA.

12 min 17. 05. 2025


Kitajska: Prevajajo tudi Žižka

Wang Guanglin je profesor angleščine na mednarodni univerzi v Šanghaju. Študenti imajo na Kitajskem do učiteljev podobno spoštovanje kot do staršev, čeprav se čuti vpliv tehnologij. Profesor Guanglin je tudi prevajalec angleške, ameriške in avstralske literature. Od slovenskih avtorjev pozna filozofa Slavoja Žižka, ki ga je tudi mogoče brati v kitajščini.

9 min 14. 05. 2025


Marko Mušič: Arhitekt mora hkrati stati na tleh in segati za oblaki

Marko Mušič je arhitekt in akademik. Za njim je več kot 60-letni ustvarjalni opus. Še vedno vsak dan prihaja v svoj atelje v Stari Ljubljani, v hišo, kjer je nekoč živela pesnica Lili Novy. Z očetom je obiskoval Jožeta Plečnika, učil se je pri kultnih arhitektih. Ustvaril je številne javne zgradbe, kulturne domove in sakralne objekte, v samostojni Sloveniji se je proslavil z novo cerkvijo v ljubljanskih Dravljah in s spominskim parkom na Teharjah. Njegovi brutalistični arhitekturni motivi so bili razstavljeni v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMA) in se znašli v eni izmed ameriških TV-serij.

49 min 11. 05. 2025


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt