496 prispevkov
Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
23. januarja 2020 je kitajska oblast v mestu Vuhan razglasila karanteno in enajst milijonov ljudi za dva meseca, dva tedna in dva dni zaprla v svoje domove. Pet let po začetku pandemije koronavirusne bolezni se nam iz Vuhana oglaša Luka Hvalc.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Jasmila Žbanić je o poboju več kot 8 tisoč muslimanov posnela pretresljiv film Quo Vadis, Aida. Za film Grbavica, ki odpira temo posilstev med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je v Berlinu prejela Zlatega medveda. Sodeluje pri odmevnih mednarodnih produkcijah, režirala je eno izmed epizod postapokaliptične serije Zadnji med nami (The Last of Us).
V enem izmed zalivov v Zadru se na barki po cele dneve sonči pudljica Nina. Njen lastnik je stari mornar in zavedni krvodajalec Venci Jurin, ki je poln zgodb vseh vrst.
Alvaro Passeri je strokovnjak za animatroniko. Proslavil se je kot filmski ustvarjalec, s svojimi kreacijami, animacijami in posebnimi efekti je sodeloval celo s Hollywoodom, v svojem rimskem studiu pa je med drugim izdelal robota Leonarda Da Vincija in animatronski živalski orkester, ki igra na resnične instrumente. Pred časom je obiskal Trbovlje.
Reka Una izvira na Hrvaškem in večinoma teče v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj meseci se je na njenem izviru, ki sodi v zaščiteno območje Natura 2000, začela gradnja male hidroelektrarne. Reka je spremenila svoj tok, zaradi grobega posega v naravo je nekaj vasi ostalo brez pitne vode. Po protestih domačinov in ekologov, je Hrvaška gradnjo vendarle zaustavila, dogajanje pa odpira širša vprašanja varovanja in zaščite rek tudi na območju Evropske unije. Obiskali smo izvir reke Une, se pogovarjali z domačini in odgovornimi, in šli s turističnim tokom reke vse do Bihaća.
Sindre Wimberger je spletni razvijalec. Skrbi za digitalizacijo Dunaja. Je "oče" digitalnega asistenta WienBot, ki za izboljšanje dostopnosti informacij uporablja umetno inteligenco. Zakaj je Dunaj tudi digitalna prestolnica, kateri so ključni digitalni projekti in kako se iz pametnega spreminjajo v inovativno mesto.
Nagrajeni novinar Borisov Mitov se poklicno veliko ukvarja s korupcijo, ki je največji problem sodobne Bolgarije. Dela za bolgarsko izpostavo Radia Svobodna Evropa, enega redkih medijev, ki ga ne obvladujeta politika in kapital. Je tudi velik nogometni navdušenec in navijač kluba Levski iz Sofije. Žalosti ga, da tudi bolgarskemu nogometu ravno ne cvetijo rožice.
Ljudmil Dimitrov je bil dva mandata lektor bolgarskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti. Je profesor ruske književnosti na univerzi v Sofiji in prevajalec slovenskega leposlovja v bolgarski jezik. Najbolj je ponosen na prevod Prešernove Zdravljice, prevajal pa je tudi Ivana Cankarja, Zofko Kveder, Evalda Flisarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Draga Jančarja ... Z ženo sta odkrila, da se v Jančarjevem romanu To noč sem jo videl pojavi tudi največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana, ki je imela tesne stike s Slovenijo. Kako je s kulturno izmenjavo med dvema slovanskima narodoma, o primerjavi življenja v Ljubljani in Sofiji, zakaj v Bolgariji in Sloveniji pada dež, vmes pa kiša. Tudi o filmu Sreča na vrvici, ki ga je Ljudmil Dimitrov gledal že kot najstnik.
Vladimir Karafizov je IT inženir, star je 48 let. Deluje v zelo razvitem sektorju, Bolgarija je namreč regijsko središče za številna velika tehnološka podjetja, kar prinaša tudi pozitivne učinke zaradi vlaganj in višjih plač. Po drugi strani pa se mnogi počutijo izkoriščene.
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
To je zgodba o glasbeni skupini Ekatarina Velika iz Beograda, znani tudi s kratico EKV. Delovala je med letoma 1982 in 1994. Pet njenih članov je umrlo mladih. 30 let pozneje imajo še vedno veliko oboževalcev in skoraj kulten status. Tudi v Sloveniji. Kakšen je fenomen skupine, kako je (bila) povezana s Slovenijo, kakšna je njena glasbena zapuščina in zakaj ima tak vpliv tudi pri mlajši generaciji, ki je ni nikoli videla živo? S sopotniki in sodobniki skupine v različnih krajih nekdanje Jugoslavije osmišljamo, kako je Ekatarina Velika spreminjala svet do konca pesmi … Kako je opazovati zvezde z Milanom, s katero slovensko družino je Magi muzicirala na jadranskem otoku, kakšen smisel za humor je imel Bojan, kdo v Ljubljani za lastno veselje in navdih preigrava Ekatarino Veliko. Sogovorniki: Dušan Vesić, Aleksandar Žikić, Anja Rupel, Esad Babačić, Ivan Fece Firči, Miha Hawlina, člani benda Repetitor, Husein Hasanefendić Hus, Dani Bavec, Mile Kekin, Tamara Milošević. Radijski dokumentarec o skupini Ekatarina Velika v produkciji Vala 202 je nastajal v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Avtorji so: Luka Hvalc, Jan Grilc (oba Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).
Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
Kulturni center Pekarna v Mariboru deluje že 30 let. Nekdanja vojašnica, specializirana za peko kruha, je zdaj zanesljivo pribežališče alternativne kulture in misli. V pekarni avtonomne mariborske kulture se mesi kakovosten program, ekipa za zdaj uspešno odvrača tudi politične in kapitalske pritiske. Obiskali smo različna prizorišča, se pogovarjali s prvoborci in aktivnimi uporabniki. Tudi o ozadjih imen kluba Gustaf in bukvarne Ciproš, pa o grafitu, ki je aktualnega župana privabil v Pekarno z dvema sprejema.
Komunikatorka znanosti Ljubov Kostova je bila članica zadnje bolgarske odprave na Antarktiko, kjer so jo osupnile ledene gore. Ker so neverjetno lepe, velike in barvite. Prikazujejo se v 500 odtenkih bele. Bolgarija ima na otoku Livingstone kot edina balkanska država antarktično bazo že od leta 1988. Gre za enega izmed paradnih projektov države, ki v znanost in raziskovanje sicer vlaga veliko manj od evropskega povprečja.
Skozi večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se odvija kot romanje med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta se odvija še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so bile vojne grozote v Sarajevu mimo. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rodnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Prek zgodb ostalih protagonistov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Pogovor vodi Luka Hvalc, gosta: Ismir Hero, Nik Teunissen. Avtor: Nick Teunissen, prevajalec: Aleš Kranjec, režiser: Alen Jelen, dramaturg: Matjaž Briški, redaktorica: Kaja Novosel, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, lektorica: Tinka Kos, fonetičarka: Mateja Juričan, igralca: Aleš Kranjec, Tadej Pišek. Nastopajoči na posnetku: Aleš Valič, Silva Čušin, Valter Dragan, Vesna Jevnikar, Urban Brenčič in Anja Novak. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo.
Sofija je v zadnjih letih postala tudi zelo grafitarsko mesto. V bolgarsko prestolnico prihajajo najboljši svetovni ustvarjalci uličnih poslikav. Veliko je družbeno-kritičnih in angažiranih muralov. Eden izmed ustvarjalcev je tudi študent režije, ki nosi kapo z napisom Filmar.
Vojne so in vojne bodo. Za evfemizmi se lahko skrijejo največje grozote, evfemizmi zameglijo naš fokus. Slovenija igra všečno diplomatsko igro, zavzema se za mir, a hkrati ministrira pri interesih velikih sil. Manjšina je zmeraj odvisna od dobre volje oziroma interesov večine. Tako je v onesnaženem Anhovem, v zamejskem Celovcu ali v Slovenski Bistrici, kjer so na nove zdravnike čakali v dolgi vrsti. Iz Črnomlja pa se s polžjo vprego po železni cesti cijazijo s hitrostjo 10 kilometrov na uro. Pozdravljeni v preteklosti, dobrodošli v prihodnosti.