Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
407 prispevkov
Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.
Spremenjeno podnebje režira vedno bolj tragične zgodbe po vsem svetu, po evforičnem političnem odzivu na poplave v Sloveniji, so se zdaj strokovno-birokratski postopki upočasnili. Preveč je paštet, premalo pa odločitev. Vse bolj obsežna nesreča nacionalnih razsežnosti postaja slovenski promet, je rešitev res dodatni pas na avtocestah? Banke so še naprej zmagovalke in potrošniki se menda počutijo solidno, pravi odgovor na čudnost sveta pa naj bo pisanje, branje in satira. Po Hribarju - Hribar!
V sklepni epizodi kritično pretresamo status in vlogo Metelkove 30 let po zasedbi. Je Metelkova sploh še avtonomni prostor alternativne kulture, še ohranja svoj nehierarhičen značaj delovanja, kakšna je njena vloga danes in kakšna prihodnost jo čaka? Razmišljajo: Miha Zadnikar, Rajko Muršič, Miha Blažič N'toko in aktivistka “Maja”, članica skvota Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona (PLAC).
Na Metelkovi ima že od zasedbe naprej svoje prostore YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predsednica Elena Pečarič se ob razstavljenih slikah Laure Ličer v Sotu 24,5 spominja začetkov, ko so se greli ob kuhanem vinu in z branjem poezije. Napredni študenti so po bivanju v zavodu šele na Metelkovi povsem zaživeli, nepozabne so tam preživete noči. Še vedno pripravljajo različne debate, razstave, si pomagajo, se družijo. Kaj pa je največji hendikep Metelkove?
Zanimajo nas različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznamo žonglerja iz Anglije in Kolumbije. Obiščemo atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazujemo Trg brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišlja o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja. V ateljeju Anke Kočevar ugrabimo pripovedovalko pravljic Katjo Preša.
Pri zasedbi Metelkove leta 1993 so sodelovali tudi aktivisti iz Škucovega Roza kluba, Magnusa in LL. Od takrat naprej v stavbi Lovci vedno nekdo dežura. Lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany uspešno in praktično neprekinjeno delujeta že vrsto let. Na klubskem vrtu ob Masarykovi, pod brajdo iz Kranjske Gore, smo se srečali z aktualnima vodjema, Majo Pahor in Jernejem Škofom. Osrednja gostja je pisateljica Suzana Tratnik, dolgoletna lezbična aktivistka, ki je pomemben pečat pustila tudi na Metelkovi.
Analiziramo 30 let glasbene scene na Metelkovi. Koncertni presežki, napredek organizacije, produkcije in zvoka. Miha Zadnikar na debato pri klubu Jalla Jalla (blizu čisto nove skate “rampice”) povabi glasbenega kritika in jahača plošč Igorja Bašina-BIGorja. Na vrtu Gale Hale nas gosti Kaja Deskovič, v Menzi pri Koritu presežke izpostavi Samo Ljubešić. Tudi o tem, kako je spontano na Metelkovi nastopil Manu Chao in kako so na vratih enega izmed klubov odslovili Davea Lombarda, bobnarja skupine Slayer.
Selimo se na klubsko in glasbeno sceno Metelkove. V 3. epizodo je Miha Zadnikar povabil Jasno Babić (Gromka) in Nika Drozga (Channel Zero). Nekaj malega tudi o historiatu, predvsem pa o vodenju klubov in organiziranju koncertov pred in po koroni. Kateri so glavni izzivi, težave, tudi zadovoljstva. Zakaj Metelkova in Slovenija med bandi veljata za neverjetno gostoljubni, kako je z iskanjem novih in mladih moči na Metelkovi, zakaj so si za nekatere probleme delno krivi tudi sami.
Mihi Zadnikarju se v 2. epizodi serije ob 30-letnici Metelkove pridruži Nina Kozinc. Konec osemdesetih let sta z Borutom Brumnom živela v enem izmed bivalnih skvotov v Berlinu, izkušnje sta prenesla tudi v Ljubljano. Zakaj je Metelkova bila in je še vedno fenomen in zakaj se ni znala vzpostaviti kot skupnost z lastno ekonomijo. Bi lahko bili uspešnejši z bolj jasno dogovorjenimi pravili?
Ob 30-letnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova se akterji spominjajo zasedbe, razpravljajo o evoluciji, sedanjosti in prihodnosti območja, ki je močno zaznamovalo in spremenilo sodobno slovensko kulturo.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
V Medvodah so zadnje dni na delu številne intervencijske ekipe, pridružili so se jim številni prostovoljci. Na pomoč pri odvozu nepregledne količine smeti, odpadkov in naplavin so s tovornjaki prišli celo iz prijateljskih občin Koper in Kočevje, številni pa se čudijo, kako jo je v središču kraja brez večjih posledic odnesla stavbe knjižnice. V Medvodah je bil Luka Hvalc.
Neurja so močno prizadela tudi bančni promet, predvsem pa odpirajo vprašanje, kako bodo šle slovenske banke na roke pri financiranju obnove. Luka Hvalc se je s temi vprašanji odpravil na Združenje bank Slovenije in se pogovarjal z direktorico Stanislavo Zadravec Caprirolo.
V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.
Nazarje. V centru je uničenih 85 odstotkov objektov, pravi Sebastjan Solar, poveljnik gasilcev. Ki jim je tudi zalilo dom in vso opremo. Skupaj z domačini odpravljajo neverjetno katastrofo. Poroča: Luka Hvalc.
Ob včerajšnjem silovitem naraščanju Savinje se je ta v Celju v dnevu in pol s 164 centimetrov povzpela na kar 700 centimetrov. Današnji obeti so veliko boljši, zjutraj je reka namreč upadla za dobra dva metra, na 474 centimetrov. Razmere se v Celju še naprej umirjajo, terenske enote so opravile preglede in že odstranjujejo posledice ujme. Evakuacija je preklicana za vsa področja, tako da se lahko prebivalci vrnejo domov, vzpostavljeno bo tudi napajanje z električno energijo in plinom, so sporočili z mestne občine. S celjske občine sicer tudi sporočajo, da je na srečo nepoškodavana ostala večina športnih objektov. Na Letnem kopališču Celje, ki se nahaja v neposredni bližini reke Savinje in potoka Ložnica, jih je le nekaj centimetrov ločilo od poplave, a na srečo se je vse dobro izteklo in ni prišlo do razlitja vode na kopališče. Žal pa je situacija na drsališču v Mestnem parku Celje drugačna. Drsališče je bilo poplavljeno, višina vode na objektu je celo višja kot v poplavah v začetku devetdesetih let. Na srečo so letos uspešno zaključili projekt povišanja transformatorske postaje, ki posledično tokrat ni bila poplavljena. Na drsališču bodo, takoj ko bo možno, pristopili k sanaciji. Prvi ukrep bo sanacija strojnice, temu bo sledilo čiščenje in saniranje nastale škode. Ob tem še informacija, da je utekočinjen amonijak, ki se uporablja pri pripravi ledu, pod nadzorom. Dvorano Zlatorog so že včeraj namenili namestitvi prebivalcev iz evakuiranih področij. Danes pa bo pred dvorano Zlatorog ob 13.00 uri zbor občank in občanov, ki želijo pomagati pri odpravi posledic poplav.
Med najbolj prizadetimi v včerajšnjih poplavah so bili številni kraji v porečju Savinje. V petek popoldne in zvečer se je mimo Celja, kjer so morali evakuirati pet tisoč prebivalcev z območij tik ob reki, Savinja naprej razlivala na širšem območju Laškega, še posebej jo je skupilo središče mesta. Tam je bil tudi naš novinar Luka Hvalc.
Knjižnica koles pilotno deluje na eni izmed osnovnih šol v Dublinu. Staršem brezplačno izposojajo zmogljivejša električna kolesa, večina izmed njih je tovornih, z velikim prtljažnikom, ki omogoča prevoz otrok in tudi drugega tovora. Projekt nameravajo razširiti na še dodatnih 20 osnovnih šol, za nakup družinskih koles je država namenila pol milijona evrov. Kako lahko inovativne mobilnostne ideje pomagajo pri “ozelenitvi” javnega prometa?
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Večer zvokov je del projekta B-AIR, v katerem Radio Slovenija v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od zibke do pozne starosti. Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.