Siniša bi lahko bil Sizif. Tudi po 12 ur na dan je garal na gradbiščih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji, a je bilo njegovo delo brez smisla in poštenega plačila. Siniša je doma iz Bosne in Hercegovine, je le eden od številnih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova naivnost pahnili na rob preživetja. Skozi konkretno življenjsko zgodbo opozarjamo na zakonodajne, poslovne in človeške slabosti usod sodobnih Sizifov, katerih skale se iz fiktivnih evropskih sanj vedno znova skotalijo k vznožju človeškega dostojanstva … Siniševo delo in življenje sta ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Sizifovo delo obstaja tudi v 21. stoletju.
V 1. delu podkasta spoznavamo ozadje Siniševe zgodbe, ki je dokončen tragičen preobrat doživela aprila 2016 v evropski prestolnici Bruslju. Siniša je padel z gradbenega odra, se resno poškodoval in od takrat životari z minimalno bolniško. Za pravico do bolniškega nadomestila je moral celo na policijo!
Raziskovalno zgodbo bomo v obliki podkasta predstavili v šestih delih. Na Siniševo delo se lahko naročite tudi v iTunes, kjer lahko podkast tudi ocenite. Raziskovalna zgodba je več mesecev nastajala v redakciji Vala 202, pripovedujeta jo Maja Ratej in Luka Hvalc.
Siniševa usoda je dokončen tragičen preobrat doživela aprila 2016 v evropski prestolnici Bruslju. Padel je z gradbenega odra in se resno poškodoval.
Že kar nekaj časa slediva zgodbi Siniše Marinkovića, ki sva ga spoznala prek delavske svetovalnice. Običajen človek. Slehernik. Z juga, se sliši, takoj ko spregovori. Le da ne zveni več tako dobrovoljno, kot je zvenel nekoč. V bistvu … je razočaran … nad sistemom … še bolj pa nad ljudmi.
Ja, Siniša bi lahko bil (sodobni) Sizif. Tudi po 12 ur na dan je garal na gradbiščih: v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji, vsa so enaka … tudi v tem, da je bilo njegovo delo povsod brez smisla in poštenega plačila. Siniša ni prispodoba. Je živa in resnična oseba. In to je njegovo pravo ime. Ne skriva se za psevdonimom. Doma je iz Bosne in Hercegovine, iz revnega vzhoda te države, ki jo je razvoj prezrl. Je eden od deset tisočih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova lastna naivnost pahnili na rob preživetja.
Za vas imava njegovo zgodbo. Bere se skoraj kot trpek roman malega človeka, po katerem bomo listali v prihodnjih tednih. Samo nekaj si nisva najbolj na jasnem … Je bolj neverjetna njegova zgodba … ali absurdna zakonodajne slabosti naše države? To je zgodba o sodobnih Sizifih. Skale, ki se jih mukoma trudijo prestaviti, se iz fiktivnih evropskih sanj vedno znova skotalijo k vznožju človeškega dostojanstva … Tudi v 21. stoletju.
V 1. delu podkasta spoznavamo ozadje Siniševe zgodbe, ki je dokončen tragičen preobrat doživela aprila 2016 v evropski prestolnici Bruslju. Siniša je padel z gradbenega odra, se resno poškodoval in od takrat životari z minimalno bolniško. Za pravico do bolniškega nadomestila je moral celo na policijo!
Poslušate lahko že tudi 2. del podkasta, v katerem se odpeljemo na revni vzhod Bosne in Hercegovine
Raziskovalno zgodbo bomo v obliki podkasta predstavili v šestih delih. Na Siniševo delo se lahko naročite v iTunes, kjer lahko podkast tudi ocenite.
*Zgodba Siniševo delo je nastala ob podpori programa »Reporters in the Field« organizacij Robert Bosch Stiftung in Šole novinarstva v Berlinu. Novinarji, raziskovalci in producenti: Luka Hvalc, Maja Ratej, Gašper Andrinek, Anja Hlača Ferjančič, Jan Grilc in Gorazd Rečnik. Medijska hiša Val 202.
