Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
616 prispevkov
Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju. Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
Čas teče in reke se ne da obrniti v svoji strugi, pomladni dan se neizogibno prevesi v poletnega. V toku s časom bredemo skozi iztekajoči se teden, oziraje se na leta, ki tečejo in niso drug drugemu enaka. Leto vlade, leto RTV, leto obljub … čakajoč dejanja, ki ne bodo le priložnostna gesta. Od najvišjega vrha sveta do razbeljenih afriških tal in vse do presvetlega in prezgodnjega neba.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo ob dnevu Evrope valovci pripravili novinarske delavnice za osnovnošolce. Ti so se lahko na naši stojnici preizkusili v snemanju anket, intervjujev in reportaž. Mladi so tako spoznali, kaj vse na terenu počnemo novinarji, in ugotovili, kako malo jim še manjka, da postanejo čisto pravi "radijci".
Ko je Rimski klub leta 1972 objavil svoje vizionarsko poročilo Meje rasti, je bilo na Zemlji 3,8 milijarde ljudi.
V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.
Naravovarstvenica, botaničarka in intelektualka, ki je bila aktivno vpeta v številna družbena gibanja svojega časa. Pokončna Korošica, ki je med drugim preživela koncentracijsko taborišče, je napisala prvi slovenski določevalni ključ za določanje flore Slovenije in postala naša prva poklicna varuhinja narave. Če se danes navdušujemo nad Greto Thunberg, smo Slovenci svojo prvo okoljsko aktivistko pravzaprav že imeli.
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je ta teden potekala druga konferenca o vodi v skoraj 50 letih. Več milijard ljudi po vsem svetu danes nima dostopa do čiste pitne vode, vsako leto pa zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem čiste vode, po podatkih svetovne organizacije umre okrog 800.000 ljudi. Voda je povezana tudi s podnebnimi spremembami v obliki neviht, poplav in suš, katerih obseg in pogostnost pa hitro naraščata. O ključnih poudarkih konference smo se pogovarjali s posebno slovensko odposlanko za vodno diplomacijo Tanjo Miškovo.
Veliki leščur je markantna školjka v Sredozemskem morju. V zadnjih letih jo ogroža parazit, ki je ponekod po Sredozemlju pomoril že cele populacije leščurjev, za vrat jim diha tudi v severnem Jadranu. Nekoč močno navzoča školjka, ki je bila ljudem nekdaj draga zaradi biserov in svile, je danes le še senca same sebe. Da opozorijo na preteče izumrtje, so v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani pripravili občasno razstavo o velikem leščurju in njegovi usodi. Maja Ratej se je o njej pogovarjala s kustosinjo in soavtorico razstave Teo Knapič.
Na Inštitutu Jožef Stefan ta teden že 30. zapovrstjo potekajo Stefanovi dnevi, ki so nastali z idejo vsakoletne popularizacije znanosti prav v tednu, ko zaznamujemo obletnico rojstva našega slavnega fizika Jožefa Stefana. Na inštitutu so se tako ves teden odvijala predavanja vrhunskih znanstvenikov, pripravili so delavnice in okroglo mizo na temo fizičnega in psihičnega zdravja in podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana najboljšim doktorskim disertacijam s področja fizike. Danes pa tamkajšnji laboratoriji odpirajo vrata javnosti. Maja Ratej se je med drugim ustavila v laboratoriju Ultracool pri dr. Hani Uršič Nemevšek in na Odseku za tehnologijo površin in optoelektroniko pri dr. Gregorju Primcu.
Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.
Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato.
Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.
Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar.
Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih.
Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji.
Brez števila pi ne bi bilo jutranje budilke, ure, ne bi bilo današnjega datuma, ne bi imeli telefonskih številk, bančnega računa. Naše življenje je tako prežeto s števili, da tega sploh ne opazimo več. Pravzaprav smo do številk brezbrižni, še več, večinski delež ljudi goji do njih skoraj odklonilen odnos. No, potem pa imamo tu tudi skupino, ki niti ni tako zanemarljivo majhna in ki številke in vzorce išče in najde tako rekoč v vsem. Eden izmed njih je tudi naš jutranji gost Gregor Pavlič, upokojeni profesor matematike in avtor knjige Na vrtiljaku števil.
