Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
659 prispevkov
Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju. Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma smo gostili zdravnika infektologa, pisatelja, podkasterja in spletnega vplivneža Davida Zupančiča. Leto dni po izjemno uspešnem prvencu Življenje v sivi coni je izdal svojo novo knjigo z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri z dobronamernimi, znanstveno podkrepljenimi in anekdot polnimi zapisi spodbuja bralca k drobnim spremembam, s katerimi bo življenje lažje obvladljivo in predvsem mirnejše. V pogovoru govori tudi o soočanju z besednimi kritikami, učenju čuječnosti in tudi o učinkih čarovniških trikov s kartami.
Potem ko je upravni odbor podjetja OpenAI, ki je javnosti pred letom dni predstavilo jezikovni model ChatGPT, odstavil izvršnega direktorja Sama Altmana, je nekaj dni zatem sporočil, da so dosegli dogovor o njegovi vrnitvi na mesto izvršnega direktorja. Dogajanje v vrhu podjetja OpenAI je v teh dneh pritegnilo veliko pozornosti svetovne javnosti. Upravičeno? In na kakšne zaplete v ozadju nakazuje?
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL
Osebne izpostavljenosti visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju v Sloveniji so nizke in v povprečju dosegajo malo več kot odstotek zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti, kaže najnovejša študija Inštituta za neionizirna sevanja. V njej so preučevali zlasti prispevek nove tehnologije 5G. Kot ugotavljajo, največ k povprečni izpostavljenosti prispevajo radijski in televizijski oddajniki, opažajo tudi povečevanje sevanja, ki ga prispevajo WiFi naprave, tehnologija 5G pa je z 2-odstotnim prispevkom na spektru sevanj na petem mestu.
Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," opozarja stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?
Od 8. septembra pa vse do 8. oktobra pri nas poteka že šesti Nacionalni mesec skupnega branja. Vrsta organizacij s področja književnosti in spodbujanja branja želi z njim poudariti, da nas branje povezuje na najrazličnejše načine. O skupnem branju, znanju kot vrednosti in vplivu umetne inteligence na naš odnos do vedenja se je Maja Ratej pogovarjala z urednico in pisateljico Tino Bilban.
V zadnjem govoru o stanju v Uniji pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen največ poudarkov namenila konkurenčnosti in avtonomiji evropskega gospodarstva, zagotovila pa je tudi nadaljnjo brezpogojno podporo Ukrajini in se zavzela za nadaljnjo širitev Unije. S čim se ima 300 dni pred evropskimi volitvami pohvaliti trenutni sklic komisije in parlamenta in kako se umešča na hitro se spreminjajočo se geopolitično sliko, smo povprašali strokovnjakinjo za evropske zadeve profesorico Sabino Lange.
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
