Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Maja Ratej

554 prispevkov


Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju. Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.


27.9.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


22.9.2022

Pojem gospodarja nam bi moral biti v demokraciji tuj

O tem, kdo je gospodar danes in kaj se dogaja z njegovo podobo, se pogovarjamo z enim od sodelujočih na konferenci Gospodar/The Master filozofom Gregorjem Modrom.


17.9.2022

Slepota te loči od stvari, gluhota od ljudi

Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.


11.9.2022

Jim Al Khalili: Priznanje napak te lahko opolnomoči

Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.


1.9.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


30.8.2022

Najboljša literatura nastane takrat, ko ciljamo na veliko več kot le na lepo knjigo

Ivan Mitrevski, eden najprepoznavnejših ilustratorjev literarnih del za otroke pri nas.


20.8.2022

Konjičan Oliver Tič na cilju 25 000 km dolge poti

Po 993 dneh hoje in prehojenih več kot 25 000 kilometrih je Konjičan Oliver Tič sinoči po našem času prispel na cilj, v kraj Deadhorse na severu Aljaske. V treh letih je prehodil pot od Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike do najsevernejše točke Severne Amerike, pri tem pa po njegovih besedah prečkal 15 držav. Dopoldne boste lahko na kratko slišali nekaj njegovih čisto svežih vtisov s poti.


20.8.2022

Za zastrupitev v Termah Tuhelj kriva nenamerna človeška napaka

V bazenskem kompleksu v hrvaških termah Tuhelj, ki so blizu meje s Slovenijo, so morali včeraj evakuirati obiskovalce zaradi izhlapevanja dražeče snovi. Zaradi težav z dihanjem je poiskalo zdravniško pomoč 19 ljudi, od tega štirje zaposleni. Maja Ratej se je dopoldne pogovarjala z Vasjo Čretnikom, direktorjem Term Tuhelj, ki so sicer hčerinska družba Term Olimia.


20.8.2022

Vse več poskusov z gensko spremenjenimi komarji v okolju

Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje.


29.7.2022

Generalka za prihodnost

V tem tednu se je marsikaj tako ali drugače vrtelo okoli vode. Najtežje smo pričakovali dež; voda kot po transfuziji zdaj iz Notranjske potuje v presušene obalne vodovode, nad morsko vodo je zasijal nov hrvaški ponos Pelješki most, divje vode pa so nam v svetovni konkurenci prinesle nov zlat in srebrn ponos.


28.7.2022

Kako voda pogasi ogenj?

Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?


24.7.2022

Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen

Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.


20.7.2022

200 let od rojstva Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


13.7.2022

Točka preloma ali točka brez povratka?

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?


13.7.2022

Astrofizičarka Maruša Bradač o fotografijah Jamesa Webba

Morda ste opazili, da prva objavljena fotografija vesoljskega teleskopa James Webb krasi naslovnice številnih slovenskih in tujih medijev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč včeraj objavila prvo serijo barvnih fotografij, ki jih je posnel teleskop, ta nova pridobitev, ki nam obeta uvide o doslej nepredstavljivih globinah. Podrobnejša pojasnila deli dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Foto: Nasa


7.7.2022

10 let Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


6.7.2022

Iz arhiva: prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer


23.6.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


9.6.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


8.6.2022

Vroči mikrofon: Zgodba o poslednjih dveh severnih belih nosoroginjah

Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt