Iskanje
495 prispevkov
Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju. Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
Kaj se zgodi, ko podnebna kriza ni več samo znanstveno vprašanje, temveč razredna realnost? Ko kapitalizem profitira tako iz uničevanja planeta kot njegovega "reševanja"? Ko se zdi, da imamo dovolj znanja, a premalo moči? S temi vprašanji se ukvarja norveški družbeni geograf Ståle Holgersen, eden osrednjih gostov tokratne Šole politične ekologije, ki je pretekli teden potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Holgersen pravi, da se bistveno vprašanje skriva onkraj zelenega leporečenja in reformističnih iluzij in da ne gre več za vprašanje znanja, ampak za vprašanje moči. Kako je videti mesto, ki služi ljudem, ne dobičku? Kje začeti družbeno preobrazbo – in zakaj otroci niso težava, temveč odrasli?
14 min • 10. 07. 2025
V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: - Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji - So AI agenti naslednja velika stvar? - Kvantni dan na Valu 202 - Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh - Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni - Preti severni Evropi nova ledena doba?
28 min • 09. 07. 2025
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
14 min • 04. 07. 2025
V dnevih, ko potekajo še zadnji popravni izpiti, pa tudi izpiti na fakultetah, bomo na iztekajoče se šolsko leto še enkrat pogledali tudi z zornega kota duševnega zdravja. Težave z njim ima vse več mladih in imajo jih v tako rekoč vseh državah, predvsem razvitega sveta. In lotevajo se jih na različne načine. Danska komisija za blaginjo je tako letos objavila težko pričakovano poročilo o tem, kakšen bi bil danski odgovor na zahodni problem porasta duševnih bolezni v družbi, zlasti med mladimi. Kot poudarja predsednik komisije Rasmus Meyer, je del težave že v diagnosticiranju: sodobne metode lahko hitro odločilno vplivajo na to, kako razumemo sami sebe, pa tudi na to, da lahko mlade že ob vsakdanjih zdrsih počutja napotujemo po pomoč psihologov in psihiatrov in jih opremljamo s takšnimi in drugačnimi diagnozami. Ključ do rešitve je po njegovem mnenju v močnejših skupnostih in družinah in nasploh krepitvi odgovornosti drug za drugega, komisija, ki jo vodi, pa je veliko pozornosti požela tudi s priporočilom o prepovedi telefonov v šolah.
10 min • 02. 07. 2025
V Observatoriju Vere Rubin, ki velja za enega od najambicioznejših sodobnih projektov na področju astrofizike, so objavili svoje prve posnetke vesolja. Observatorij, postavljen na vrhu gore Cerro Pachón na severu Čila, se ponaša z največjo digitalno kamero na svetu in bo v prihodnjem desetletju izvajal podrobno nočno kartiranje južnega neba in – kot napovedujejo – zbral več podatkov kot vsi optični teleskopi doslej skupaj. Kot je v pogovoru z Majo Ratej povzela profesorica na novogoriški univerzi in astrofizičarka Andreja Gomboc, že njegovi prvi posnetki vključujejo več milijonov galaksij, zvezd Mlečne ceste in več kot 2000 na novo odkritih asteroidov.
7 min • 23. 06. 2025
V Kozjanskem parku, na razglednem Vetrniku dobrih 700 metrov nad krajem Kozje, smo z učenci tamkajšnje osnovne šole raziskovali suhi višinski travnik čisto pri vrhu te markantne vzpetine, ki je dom številnih zaščitenih rastlin in metuljev, tudi redkega sviščevega mravljiščarja iz družine modrinov.
13 min • 13. 06. 2025
Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah.
26 min • 12. 06. 2025
Ob vseh potezah, ki jih odmerja nova ameriška vlada, odmeva in razburja napovedano drastično krčenje sredstev za tamkajšnjo znanost in raziskovanje. Slovenskega profesorja v Združenih državah smo vprašali o vzdušju na ameriških raziskovalnih ustanovah, pri dveh slovenskih poznavalcih znanosti pa preverjali, koliko je takšna drastična proračunska odločitev tudi simbolna poteza, kakšne bodo posledice napovedanih rezov in kako skrb vzbujajoč je vnovičen vzpon antiintelektualizma.
28 min • 11. 06. 2025
Kemijski inštitut je ta teden že deseto leto zapored odprl svoja vrata javnosti z vrsto dejavnosti tako za najmlajšo zvedavo kot tudi bolj angažirano publiko. Z mikrofonom smo se pomešali med napete eksperimente, poizvedovali, kakšna je kemija čokolade, klepetali z raziskovalci, ki so se iz Združenih držav vrnili v domovino, in spoznali delo letošnjega Preglovega nagrajenca. Več pa tudi o mitih, ki spremljajo podnebne spremembe in o katerih so se na posebni okrogli mizi na inštitutu pogovarjali v ponedeljek. Na Kemijskem inštitutu sta se ta teden zadrževali Zoja Slapnik in Maja Ratej.
13 min • 06. 06. 2025
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
15 min • 31. 05. 2025
Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih.
35 min • 28. 05. 2025
Pred kratkim je Pirenejski polotok presenetil dobršen del dneva trajajoč električni mrk. »Bilo je dovolj, da se zaveš, kako močno smo odvisni od elektrike,« pripovedujejo Slovenci, ki so ga sami doživeli. Kako dobro smo na tovrstne dogodke pripravljeni v Sloveniji, kako bi potekal zagon po njih in kakšne izzive za stabilnost našega elektroenergetskega omrežja prinaša prehod na obnovljive vire energije?
32 min • 20. 05. 2025
Ste kdaj podvomili v to, ali sta kilogram ali pa meter, ki ju uporabljamo kot enoto, enaka kjerkoli po svetu? Ali pa v vesolju? Še stoletje in pol nazaj so različne enote vnašale hude konflikte in zmedo med ljudi in države, danes pa živimo v povsem drugačnem svetu. Prav v teh dneh zaznamujemo 150 let, odkar smo na svetu začeli vzpostavljati enoten sistem merjenja in dandanes za to, da so vse naprave umerjene pravilno, samo v Sloveniji skrbi konkretna množica ljudi. Kaj pomeni meriti zanesljivo – pa ne le v laboratoriju, temveč tudi v trgovini, na bencinski črpalki, v zdravstvu in sodobni industriji –, bo razložil tokratni nedeljski gost Samo Kopač, ki že poldrugo desetletje vodi Urad za meroslovje. O goljufivih pekih, kozarcih v barih, prakilogramih, prekratkih ravnilih v šolah in tudi o tem, ali obstaja kaj, kar se v resnici ne da izmeriti. Foto: Urad za meroslovje
39 min • 18. 05. 2025
Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?
52 min • 14. 05. 2025
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
5 min • 03. 05. 2025
Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.
47 min • 29. 04. 2025
Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini.
97 min • 16. 04. 2025
Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi.
8 min • 11. 04. 2025
V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.
25 min • 10. 04. 2025
Dr. Hans Kluge began his first term as a WHO Regional Director for Europe almost simultaneously with the outbreak of the COVID-19 pandemic. Now entering his second term, he faces a new crisis—the withdrawal of the United States from the organization. Although we’ve overcome the coronavirus, Dr. Kluge remains cautious. Europe is stagnating—or even regressing—across numerous health indicators. What concerns him most, especially in a time when funding for health is being redirected toward defense, is the growing pandemic of mental health issues among young people. This is the interview with Dr. Hans Kluge in English. It was recorded in March 2025 in Copenhagen.
45 min • 10. 04. 2025
