Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Pri iskanju odgovorov pomagajo:
Gregor Vertačnik, klimatolog na Agenciji za okolje,
Zack Labe podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,
Matjaž Ličer, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,
Luciana Gatti, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd.
Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj.
Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi?
