Iskanje
22 min • 15. 05. 2025
Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb pa opominjamo tudi na to, da so za ohranitev meje globalnega segrevanja poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.
Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb pa opominjamo tudi na to, da so za ohranitev meje globalnega segrevanja poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.
Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.
27 min • 05. 02. 2026
Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?
26 min • 03. 02. 2026
Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.
26 min • 29. 01. 2026
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
23 min • 22. 01. 2026
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive. Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.
16 min • 20. 01. 2026
