Iskanje
Starostnikom pomaga na novo vzpostaviti socialno mrežo, linija bo delovala tudi po koncu epidemije, saj želimo, da se med starejšimi spletejo prijateljstva, pojasnjuje Ninna Kozorog, pobudnica projekta
ČvekiFON ni svetovalna linija, ampak starostnikom omogoča predvsem človeški stik. Klici so brezplačni in varni, saj sta zakriti tako telefonska številka klicatelja kot prejemnika klica, če pa se ujameta, si lahko sama izmenjata telefonski številki. “Tudi registracija je zelo preprosta, uporabnik pokliče na telefonsko številko 080 38 07, s pritiskom na številko 1 se registrira v sistem, pozneje pa se lahko tudi odjavi s številko 2,” pojasnjuje Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček in pobudnica projekta ČvekiFON. ČvekiFON je skupni projekt Simbioze in Humanitarčka, povezal pa ju je Žiga Vavpotič, ki verjame, da je v teh časih še pomembneje sodelovati.
“Danes sem povezana na ČvekiFON in imam same super sogovornike. Sem že dobila super recept za potico iz Vipavske doline. V času epidemije nimamo starostne meje, opozarjam pa vse mlajše, da če se vključijo, naj bodo pripravljeni na dolge pogovore in izmenjave receptov. To je res pravi klepetalnik za klepetulje.” – Ninna Kozorog
☎️ ČvekiFON ☎️
➡️ telefonska številka: 080 38 07
➡️ kličete lahko vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med konci tedna
➡️ klici so brezplačni
➡️ kličete lahko enkrat, večkrat ali nikoli, omejitev ni— Val 202 (@Val202) April 6, 2020
Tudi #projektVida, ki ga izvajajo v društvu Humanitarček, med epidemijo ni zastal, vsak dan imajo več Vid. “Humanitarček je v zadnjih štirih tednih zrasel iz 400 Vid na več ko 1800, saj smo pod svoje okrilje vzeli tudi starostnike drugih organizacij,” pojasnjuje Ninna Kozorog.
“Vsem starejšim polagam na srce, naj ne zaupajo tistim, ki jih ne poznajo, čeprav imajo natisnjeno in plastificirano izkaznico katerih izmed organizacij. Tudi za okužbo s koronavirusom nihče ne testira doma.” – Ninna Kozorog
Starostnikom pomaga na novo vzpostaviti socialno mrežo, linija bo delovala tudi po koncu epidemije, saj želimo, da se med starejšimi spletejo prijateljstva, pojasnjuje Ninna Kozorog, pobudnica projekta
ČvekiFON ni svetovalna linija, ampak starostnikom omogoča predvsem človeški stik. Klici so brezplačni in varni, saj sta zakriti tako telefonska številka klicatelja kot prejemnika klica, če pa se ujameta, si lahko sama izmenjata telefonski številki. “Tudi registracija je zelo preprosta, uporabnik pokliče na telefonsko številko 080 38 07, s pritiskom na številko 1 se registrira v sistem, pozneje pa se lahko tudi odjavi s številko 2,” pojasnjuje Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček in pobudnica projekta ČvekiFON. ČvekiFON je skupni projekt Simbioze in Humanitarčka, povezal pa ju je Žiga Vavpotič, ki verjame, da je v teh časih še pomembneje sodelovati.
“Danes sem povezana na ČvekiFON in imam same super sogovornike. Sem že dobila super recept za potico iz Vipavske doline. V času epidemije nimamo starostne meje, opozarjam pa vse mlajše, da če se vključijo, naj bodo pripravljeni na dolge pogovore in izmenjave receptov. To je res pravi klepetalnik za klepetulje.” – Ninna Kozorog
☎️ ČvekiFON ☎️
➡️ telefonska številka: 080 38 07
➡️ kličete lahko vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med konci tedna
➡️ klici so brezplačni
➡️ kličete lahko enkrat, večkrat ali nikoli, omejitev ni— Val 202 (@Val202) April 6, 2020
Tudi #projektVida, ki ga izvajajo v društvu Humanitarček, med epidemijo ni zastal, vsak dan imajo več Vid. “Humanitarček je v zadnjih štirih tednih zrasel iz 400 Vid na več ko 1800, saj smo pod svoje okrilje vzeli tudi starostnike drugih organizacij,” pojasnjuje Ninna Kozorog.
“Vsem starejšim polagam na srce, naj ne zaupajo tistim, ki jih ne poznajo, čeprav imajo natisnjeno in plastificirano izkaznico katerih izmed organizacij. Tudi za okužbo s koronavirusom nihče ne testira doma.” – Ninna Kozorog
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
