Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.
Ime tedna je postal Matija Špacapan, gozdar in eden od organizatorjev projekta Pomladimo gozdove, vseslovenske prostovoljske akcije sajenja dreves, ki so jo z ekipo pripravili v družbi Slovenski državni gozdovi. Letošnja akcija, ki je potekala že petič, je privabila skoraj 900 prostovoljcev, skupaj pa so posadili okoli 10 tisoč dreves 14 različnih drevesnih vrst.
V četrti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Nena, ki že devet let živi na Bavarskem, kjer ji to ime pride še kako prav. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Še ne 30-letni Filip Ferlan je končal srednjo strojno šolo in se zaposlil v podjetju, ki se ukvarja z obdelovanjem kovin. Počel je vse mogoče, bil med drugim strugar in varilec, vmes je diplomiral, napredoval in postal vodja skladišča. A po nekaj letih odgovornega in stresnega dela je ugotovil, da v delu ne uživa več in da se s službenimi težavami ukvarja tudi doma, predvsem pa je nenehno v stresu. Zato je dal odpoved, nekaj mesecev delal kot natakar, potem pa se odločil za počitek na Kanarskih otokih, kjer je tri mesece užival lagodno otoško življenje in si poskušal začrtati svojo pot v prihodnosti. Do kakšnih sklepov je prišel, pojasni v pogovoru.
Ime tedna je postala Ančka Gošnik Godec, ilustratorka in slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. Z uspešnim utiranjem poti tej likovni zvrsti pri nas je veljavo umetniškega prispevka ilustracije potrdila tudi v velikih tokovih likovne umetnosti v drugi polovici 20. in v 21. stoletju. Je prejemnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
V tretji epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' nas navdihujejo smučarski skakalci. Svoji zgodbi sta delila poslušalca Nives in Blaž, ki sta svoja sinova poimenovala po Domnu Prevcu in Timonu-Pascalu Kahoferju. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Tokrat v Pavzi gostimo igralca in ustvarjalca Nika Škrleca, ki v življenju počne vse mogoče. Priljubljen TV voditelj se je nekoč na pamet naučil 3141 decimalk števila π, kot strasten potapljač na vdih pa je pod vodo z enim vdihom sestavil 10 Rubikovih kock. Vsega, česar se loti, se loti s strastjo, pa tudi analitično in celo znanstveno. Na tak način se je lotil tudi krajših odmorov ali mikro pavz med ustvarjalnim procesom (oziroma delovnim časom). Ogromno bere in razmišlja tudi o delovnih procesih in odnosih med sodelavci. Kako s pomočjo pavz poveča svojo ustvarjalnost in produktivnost, nam razloži v tokratni epizodi Pavze. Foto: Darja Štravs Tisu
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Tokratni gost Pavze je Peter Krajnik, ki si je vzel premor od sodobnih prevoznih sredstev in pešači, zadnje čase pa tudi kolesari, skozi življenje. Začelo se je pred tremi leti med kovidom, ko je iz Zaprevala pri Starem vrhu do službe v Železnikih in nazaj začel hoditi peš. Peš gre tudi v trgovino, po opravkih, na športne aktivnosti ... Avta ne potrebuje več, zato ga bo sredi leta, ko mu poteče registracija, podaril sodelavcu. Pa ni omejen samo na Gorenjsko: pred kratkim jo je peš mahnil do Ancone, peš je prišel domov z obiska na Nizozemskem, lani pa se je usedel na kolo in se odpeljal do Portugalske. Sam zase pravi, da ni samotar in mu hoja preprosto 'paše'.
Število pi predstavlja razmerje med premerom kroga in njegovim obsegom. Njegove decimalke se nizajo v neskončnost in se nikoli ne ponovijo. To pomeni, da verjetno vsebujejo tudi vaš rojstni datum, EMŠO, ali pa morda številko vašega bančnega računa. 14. marec velja za dan števila pi, za svojega si ga je izbrala tudi matematika. Prav tako se je na ta dan rodil Albert Einstein in umrl Stephen Hawking.
Pilotna epizoda rubrike z za zdaj še delovnim naslovom Kako si pa ti dobil ime? Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Mlada popotnica Sabina Jugovec je po desetih letih običajnega življenja mladega človeka, ko je med redno službo poskušala čim več dopustniških dni izkoristiti za potovanja, ugotovila, da nekajtedenska potovanja preprosto ne zadostujejo več. Pustila je službo, si vzela pavzo za nedoločen čas in se sploh prvič, brez časovnih omejitev, sama podala na potovanje. Najprej po Srednji, nato Južni Ameriki. Prepotovala je Mehiko, Gvatemalo, zdaj je v Kolumbiji, kjer je spoznala veliko podobno mislečih ljudi na pavzah. Zdaj ugotavlja, kako in kam naprej. Ali nazaj.
V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku.
8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno plat. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnemu, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed.
Tokrat bomo v Pavzi gostili študenta fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, glasbenika in plesalca Drejca Derganca, sodobnega mladega človeka, ki si je pred dobrim letom predpisal enoletno pavzo od pametnega telefona in si omislil najpreprostejši mobilni telefon na tipke. Koliko drobnih opravil, komunikacije, navigacije, družabnih obveznosti in podobnega lahko človek, rojen v svet drsanja po ekranih, opravi s ‘prazgodovinskim’ mobilcem? Kaj je med svojo pavzo najbolj pogrešal in kaj je spoznal?
Rinko Golubović je eden najbolj prepoznavnih televizijskih in radijskih obrazov in glasov na področju nekdanje Jugoslavije. V svoji več kot 50 let trajajoči karieri se je tako na RTV Sarajevo kot pozneje v številnih zasebnih medijskih hišah preizkusil v vseh mogočih vlogah kot voditelj in novinar, bil je urednik, voditelj in snovalec tako informativnih kot zabavnih oddaj, med vojno v Bosni in Hercegovini tudi vojni poročevalec. Kot številni drugi njegovi sonarodnjaki je nekaj let kot begunec preživel v Kanadi, a se je vrnil v Sarajevo. V dneh pred 40. obletnico olimpijskih iger sodeluje v velikem medijskem projektu, s katerim bo mesto Sarajevo praznovalo to obletnico. Z njim se pogovarjamo o tem, kako so zimske Olimpijske igre leta 1984 zaznamovale mesto, o njegovi več kot polstoletni karieri v medijih in kako vidi medijsko-politično krajino v Bosni in Hercegovini.
Te dni so tako Slovenijo kot Evropo zaposlovale stavke: pri nas stavke zdravnikov, uslužbencev upravnih enot, tožilcev in tako naprej, izven naših meja pa kmečki upori. Pri koaliciji je na obzorju prva letošnja resna politična kriza zaradi afere Sodna palača in svojeglave pravosodne ministrice, vseh pet parlamentanih strank pa se je uspelo ta teden plebiscitarno poenotiti okoli vprašanja izgradnje novega jedrskega bloka v Krškem.
Čeprav bomo danes govorili o čikpavzi, z njo še zdaleč ne želimo promovirati kajenja. So pa čikpavze ali politično korektneje krajši, nekajminutni odmori za oddih in druženje med delovnim časom prav tisto, kar vsak zaposleni potrebuje. Med temi nekajminutnimi odmori se namreč lahko sprostimo, lahko zmanjšamo stres, se družimo in neformalno povežemo s sodelavci. Prav na takih pavzah pogosto mimogrede razrešimo kakšno težavo ali dobimo izvrstno zamisel. "Etika 'čik pavze' in kaj se lahko od nje naučimo" je naslov članka na spletni strani Psihologija dela, ki jo urejajo študentje in študentke psihologije tako ljubljanske kot mariborske Filozofske fakultete. In pred dobrim letom je tam omenjeni članek objavila Hana Stela Hrovatin, gostja tokratne nekoliko akademsko obarvane pavze.
