Iskanje
52 min • 17. 01. 2025
Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.
V epizodah podkasta Pet let pozneje se pogovarjamo o izkušnjah, spoznanjih in posledicah epidemije covida-19, preverjamo, analiziramo, iščemo dokaze, mnenja, razlage, odgovore in zremo v prihodnost.
Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.
V epizodah podkasta Pet let pozneje se pogovarjamo o izkušnjah, spoznanjih in posledicah epidemije covida-19, preverjamo, analiziramo, iščemo dokaze, mnenja, razlage, odgovore in zremo v prihodnost.
O epidemiji, nastajanju šal in položaju humorja v naši družbi se pogovarjamo z Urošem Kuzmanom, ki pripoveduje tudi o tem, kako na svojih nastopih vzpostavlja vezi z občinstvom in kaj ga je naučila epidemija.
36 min • 30. 05. 2025
»Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«
29 min • 30. 05. 2025
Težke čase človek lažje preživi s humorjem. Tako je bilo tudi med epidemijo covida-19, »ko so vici naokrog krožili hitreje kot virus«. Gregor Ilaš in Miha Špiček pripovedujeta, kako so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) marca 2020 začeli zbirati koronske vice. V malo manj kot dveh letih so jih zbrali 1740. Razlagata, kaj vse je te šale porajalo, opisujeta odzive javnosti, nizata spoznanja in ugotovitve … Obsežno gradivo, ki sodi v duhovno kulturo, je varno spravljeno v SEM in čaka na raziskovalke in raziskovalce.
35 min • 30. 05. 2025
"Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.
50 min • 23. 05. 2025
Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.
42 min • 16. 05. 2025
