Iskanje
Samostojna Slovenija, državne proslave, 55. člen ustave; njen amandma, ki bi preprečil izbris, če bi bil sprejet, a je za sprejem zmanjkal en glas; vojska, oboroževanje, referendum; sovražni govor in ustanavljanje četrte univerze.
34 min • 29. 06. 2025
Znanje tujih jezikov ima velik pomen za posameznika, družbo, kulturo in gospodarstvo. Ob pomoči učenja tujih jezikov vzgajamo odgovorne državljane, poudarja Brigita Kacjan, docentka za didaktiko nemškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Dr. Brigita Kacjan je letos prejela križec za zasluge Zvezne republike Nemčije, najvišje odlikovanje, ki ga Nemčija podeljuje prizadevnim državljanom.
43 min • 18. 06. 2025
"To, kar se dogaja v družbi, se dogaja tudi v šoli," je povedala učiteljica slovenščine iz Gradca. Živimo v prekucnjenem svetu, v katerem umirajo nedolžni ljudje, ta svet se oborožuje za mir, vnuki žrtev genocida pa pred našimi očmi izvajajo genocid. Zaradi mladih in zaradi prihodnosti je treba reči in udejanjiti: "Zbogom, orožje, zbogom, pesti, nestrpnost in sovraštvo."
10 min • 13. 06. 2025
O epidemiji, nastajanju šal in položaju humorja v naši družbi se pogovarjamo z Urošem Kuzmanom, ki pripoveduje tudi o tem, kako na svojih nastopih vzpostavlja vezi z občinstvom in kaj ga je naučila epidemija.
36 min • 30. 05. 2025
»Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«
29 min • 30. 05. 2025
Naš dom je lepo urejen, zaposleni so prijazni, oskrba kakovostna in strokovna, z veseljem vas bomo sprejeli v topel objem starosti, pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in dodajajo, da pot, ki so jo prehodili v 49-ih letih, ni bila lahka. O življenju, delu, veselju in skrbeh se bomo pogovarjali z zaposlenimi in stanovalci, spomnili pa se bomo tudi težkih trenutkov, ki so jih preživljali med epidemijo covida-19.
25 min • 28. 05. 2025
"Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.
50 min • 23. 05. 2025
Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.
42 min • 16. 05. 2025
Je med epidemijo covida-19 šport kaj pridobil ali izgubil? Kako je epidemija spremenila in prestavljala največje športne dogodke, kako so se športnice in športniki znašli v dneh, tednih in mesecih po marcu 2020? V kakšni kondiciji je šport pet let pozneje? O tem govorijo: Jakov Fak, biatlonec, dobitnik dveh olimpijskih medalj, Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, ki v svojem znanstvenem in raziskovalnem delu še posebej podrobno proučuje telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor agencije Sport Media Focus, ki že tri desetletja deluje v športno-marketinških vodah, in Uroš Volk, urednik športnega programa na Radiu Slovenija. Epizodo sta pripravila novinarja Jure Jeromen in Tatjana Pirc. V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
45 min • 09. 05. 2025
So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!
53 min • 02. 05. 2025
"Osebna izkušnja zagotovo marsikaj spremeni, predvsem omogoča vživljanje v pretekla dogajanja, ki jih zdaj bolje razumemo kot prej," je povedala zgodovinarka dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki se ukvarja s socialno zgodovino medicine, v okviru katere preučuje tudi zgodovino epidemij in njihove posledice. Epidemija covida-19 je ni presenetila, saj so se skozi stoletja epidemije nenehno ponavljale, v zgodovinskem spominu pa so ostale predvsem epidemije tistih bolezni, ki so ljudi in družbe najbolj prizadele in pretresle. Zaradi epidemij se je okrepilo tudi zavedanje o pomenu javnega zdravstvenega sistema, ki v času hudih kriz edini lahko pomaga velikemu številu bolnikov. "Javno zdravstvo je tudi zaradi covida-19 postalo prvovrstna politična tema. Upam, da se volivci tega dovolj zavedamo," poudarja dr. Keber.
36 min • 25. 04. 2025
Se danes bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb kot pred petimi leti? Meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki je tudi predsednik Podnebnega sveta (posvetovalno telo vlade RS), in radijski novinar Jan Grilc se pogovarjata o tem, kako je epidemija vplivala na podnebno krizo in na spremembe našega ravnanja, kaj bomo morali še storiti, da bodo potomci na našem planetu lahko kakovostno živeli. »Padec emisij ogljikovega dioksida med epidemijo, predvsem v letih 2020 in 2021, ki je bil presenetljivo majhen, nam sporoča, da samo s spremembo načina življenja teh emisij ne bomo zmanjšali na nič, zato je poleg spremenjenih navad potreben še tehnološki preboj,« razlaga dr. Zaplotnik, ki je prepričan, da je elektrifikacija transporta zaenkrat glavni način, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
38 min • 18. 04. 2025
Dr. Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki je svojo kariero začel kot družinski zdravnik v Belgiji, pravi, da je treba poslušati ljudi ter razumeti njihovo zaskrbljenost in dvome. »V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve,« je povedal v pogovoru z novinarko Majo Ratej. Govorila sta o epidemiji covida-19, se dotaknila cepiv, umika Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije in tudi pomena vlaganj v zdravstvo.
49 min • 11. 04. 2025
Epidemiolog svetovnega slovesa profesor Peter Horby vodi Inštitut za pandemične znanosti Univerze v Oxfordu, je tudi svetovalec britanske vlade in Svetovne zdravstvene organizacije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2021 prejel viteški naziv. Sir Peter Horby, s katerim se je v Oxfordu o pomenu znanosti, epidemijah, raziskovanju, rezultatih, iskanju učinkovitih zdravil ter pridobljenih izkušnjah pogovarjala radijska novinarka Mojca Delač, je posebej poudaril: "Znanstveniki in znanost smo rešili milijone življenj."
42 min • 04. 04. 2025
V centrifugi je Tatjana Pirc zavrtela zgodbe tega tedna o čakanju na mir, oboroževanju za mir, konstruktivnosti, izkoriščanju tujih delavcev, pokojninski in zdravstveni reformi, odpuščanju novinark in novinarjev ter ministricah, ministrih, ki obžalujejo, razumejo stisko in priznavajo, da je to, kar se dogaja, zaskrbljujoče gledati. Po letu 2041 bo vse drugače.
12 min • 28. 03. 2025
Švedska se je boja proti covidu-19 lotila s strategijo, ki je bila drugačna kot v večini drugih evropskih držav. Namesto prepovedi so imeli priporočila, ljudje pa so se večinoma obnašali odgovorno in so jih upoštevali. Prav zato je bil švedski model obvladovanja epidemije za mnoge simbol svobode, zato smo pet let pozneje preverili, ali je bil tak način boja proti virusu tudi učinkovit. Oče švedskega modela, prvi obraz in glas obvladovanja širjenja novega koronavirusa na Švedskem je epidemiolog Anders Tegnell, z njim se je v Stockholmu pogovarjal novinar Iztok Konc. V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
41 min • 28. 03. 2025
Izpostavljamo nekaj oddaj, povezanih z epidemijo covida-19, ki so se v zadnjih tednih zvrstile na programih Radia Slovenija:
49 min • 21. 03. 2025
Lidija Jerkič, sindikalistka s stisnjeno pestjo, dolgoletna predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije, tudi članica Državnega sveta, v katerem predstavlja delojemalce, je že lani napovedala, da bo predčasno zaključila svoj mandat na zvezi svobodnih sindikatov, na SKEI pa ostaja do leta 2026. V epizodi govori o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na trg dela, o stiskah zaposlenih in prekarnih delavcev, opisuje, kako je zamrl socialni dialog, komentira dodatke za delo v rizičnih razmerah, zelo kritična pa je tudi do medicine dela.
48 min • 14. 03. 2025
Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje o burnem dogajanju, ki se je v Sloveniji začelo marca 2020, epidemiji covida-19, ukrepih, politiki, napakah, posledicah, cepljenju in boleznih, ki nam povzročajo skrbi danes.
26 min • 11. 03. 2025
"Da imajo otroci večino dneva v rokah telefon, to je danes težava, ne pa covid pred petimi leti," pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog, specialist klinične psihologije, terapevt, predavatelj in avtor knjig. Z Jano Bajželj, radijsko novinarko in urednico, se pogovarjata o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, odgovarja na vprašanja, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, ki jih je najbolj prizadela, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko. Omenja tudi, kako pomembno je, kdo v kriznih razmerah komunicira z javnostjo, kdaj morajo to početi strategi in kdaj strokovnjaki. "Mediji so takrat naredili strašljivo napako," je začel misel dr. Aleksander Zadel. Poslušajte epizodo, da boste izvedeli, kako jo je končal.
45 min • 07. 03. 2025
