Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Tatjana Pirc

409 prispevkov



5.6.2024

Kaj imata skupnega Škofjeloški pasijon in petje partizanskih pesmi?

Od leta 2008 imamo v Sloveniji register nesnovne kulturne dediščine, vanj je trenutno vpisanih 118 enot in evidentiranih 362 nosilcev. Register vodi Ministrstvo za kulturo, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pa je Slovenski etnografski muzej. Zaporedno številko 1 nosi Škofjeloški pasijon, ki je bil vpisan prvi, pred dnevi pa so v register pod številko 118 vpisali petje partizanskih pesmi, kar je razveselilo ljubitelje te glasbene zvrsti, še posebej pa Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje svojo 80. obletnico. V prispevku je Tatjana Pirc zbrala nekaj podatkov, razlag in zanimivosti o nesnovni kulturni dediščini, vpisih v register in petju partizanskih pesmi, ki so zdaj tudi uradno dobile svoje zasluženo mesto v naši kulturni dediščini. Sogovornici in sogovornik: - Špela Spanžel, strokovnjakinja za kulturno dediščino - Asta Vrečko, ministrica za kulturo - Jožef Roškar, predsednik Partizanskega pevskega zbora


12.5.2024

Dušan Hren: Ljudje so stali pred radiem in gledali televizijo

Dušan Hren, glasbenik, režiser, vsestranski ustvarjalec, legenda slovenske radiotelevizije, je 5. maja praznoval 95. rojstni dan. V pogovoru se spominja svojega otroštva, očeta, ki je bil ožji sodelavec generala Maistra, vojne, predvsem pa zelo rad pripoveduje o glasbi in delu na RTV Slovenija. Na Radiu Ljubljana se je zaposlil leta 1956, dve leti kasneje pa ga je prevzela televizija, njegova velika ljubezen.


3.5.2024

Petelinji zakon ali petelinji zajtrk?

O praznikih, uporu, pogumu, normaliziranju nenormalnega, združevanju nezdružljivega, vstopanju v EU, spitzenkandidatih, kikirikanju, mukanju, traktorjih in smradu …


1.5.2024

To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del

O delavkah in delavcih, ki so pogosto spregledani, utišani in obravnavani kot številke, o izčrpavanju tovarn in ljudi govori antropologinja dr. Nina Vodopivec, Aleš Černi pa v zgodbi o vzponu in padcu tovarne Mura simbolizira sedanjost in prihodnost, ki sta tesno povezani s preteklostjo. Krojač in modni oblikovalec Aleš Černi je namreč otrok tovarne Mura, njegova mama je bila v Muri šivilja in po njeni zaslugi je bila Alešu ljubezen do šivanja položena v zibelko ...


1.5.2024

To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del

O delu, delavkah in delavcih, o pomenu korektne komunikacije in partnerskih odnosov z zaposlenimi in s sindikati, pa tudi o razlogih, da je tekstilna tovarna Mura propadla, razmišlja Borut Meh, ki je bil predsednik družbe Mura od 2002 do 2007. V Muro je takrat že prišel kot krizni menedžer.


1.5.2024

To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del

Letos jeseni bo petnajst let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo stota obletnica začetkov te tovarne. O delu, izgubi in iskanju dela, propadanju in propadu tovarne, razčlovečenih delavkah in delavcih pripovedujeta Silva Mlinarič in Vesna Pavel, ki sta bili do stečaja leta 2009 zaposleni v tekstilni tovarni Mura.


1.5.2024

To so naši hrbti, to so naše roke

Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura.


17.3.2024

Vid Kmetič: Maribor lahko 'šimfamo' samo Mariborčani

"Ko nam zmanjka humorja, je pa res konec z nami," pravi Vid Kmetič, Mariborčan z dušo in telesom. Ukvarjal se je, in se še vedno, z vsem mogočim, zadnja leta pa predvsem zelo veliko piše. Pravkar je izšla knjiga Mariborsko leto, to je izbor časopisnih člankov, zbral in izbral jih je Vid Kmetič, ki je odličen poznavalec mariborskega življenja nekoč in danes. Tik pred izidom pa sta še njegovi pesniška zbirka z naslovom "…" in knjiga Kurzschluss, dnevniški zapiski o nebulozah, ki smo jih doživeli med pandemijo covida-19.


28.2.2024

Javno zdravstvo na operacijski mizi (dr. Valentina Prevolnik Rupel, Borut Mekina, Brigite Ferlič Žgajnar)

V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?


21.2.2024

dr. Marko Jaklič o stavkovnem valu: Vlada bi morala pogasiti to nezadovoljstvo

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.


30.1.2024

Zakon o medijih: Novosti in prvi odzivi

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.


12.1.2024

Zdravniki, sodniki, strojetvor in jacuzzi

O protestih, dobrih ljudeh, sreči, zdravju, nakupu propadajoče nepremičnine, besedah leta 2023 in poljubih tega tedna … Ta centrifuga ni strojetvor!


26.12.2023

Med dvema ognjema: Katarina Keček o tem ni govorila dvajset let

Novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Katarina Keček se je rodila v Sloveniji. Leta 1991, ko se je njeno življenje nehote in nepričakovano postavilo na glavo, je bila stara devetnajst let. Izbrisali so jo, ji razrezali osebno izkaznico, čez noč je izgubila vse. Več kot pet let je bila brezdomka.


26.12.2023

Med dvema ognjema: Ciril Zabret, general, ki se je uprl

"Dolgo sem živel pod hudimi pritiski, a nisem popustil," pripoveduje 88-letni Ciril Zabret, upokojeni generalmajor jugoslovanske armade, ki se je v času razpada Jugoslavije, predvsem pa med napadom jugoslovanske vojske na Slovenijo, znašel med dvema ognjema. Ker je glasno izražal svoje mnenje, da se vojska ne sme vpletati v politične razprtije, si je s tem nakopal zamero srbskih politikov in agresivnega dela jugoslovanske vojske.


30.11.2023

Adria še živi: Srečanje nekdanjih zaposlenih v Adrii Airways

"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.


29.11.2023

Elite in ljudstvo

Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.


12.11.2023

85 let SAZU: Akademija delavnih, 2. del

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.


10.11.2023

85 let SAZU: Akademija delavnih

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, ki v teh dneh praznuje 85. obletnico. Njene zgodovinske korenine pa lahko najdemo že v letu 1693, ko je skupina kranjskih cerkvenih in posvetnih izobražencev ustanovila Akademijo delavnih, to je bila Academia operosorum.


27.10.2023

Nastavljanje in odstavljanje

Poslušnost je osnovna enota nastavljanja. Bolj ko ste poslušni, prej vas bodo nastavili. Če ne kimate, če ne ubogate, če si drznete dvigniti uporniški glas, če razmišljate po svoje, boste odstavljeni, razrešeni, odstopljeni. Zlepa ali zgrda. Metod in oprod za to početje je ogromno. To je lekcija tedna, ki ga ožema Tatjana Pirc.


15.10.2023

Viljem Leban, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice: Del mojega programa je, da zgradimo NUK 2

"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt