Iskanje
15 min • 05. 09. 2024
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock [ríčard uítlok]. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.
Nekaj več kot 80 let je od prvega izida Malega princa, dela francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je zelo aktualno tudi dandanes. Osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, izguba, predvsem pa resnica, za katero moramo gledati z drugačnimi očmi, da bi jo spoznali, so temeljni pojmi te večne zgodbe, ki so vodili tudi ustvarjalce istoimenske baletne predstave, ki bo premiero na odru ljubljanske Opere in baleta ugledala jutri (v petek). O tem, kako so Malega princa v baletni preobleki pripravljali z mislijo na mlado občinstvo in kako nam partitura - podobno kot Mali princ - ob vsakokratnem poslušanju odstira povsem novo zgodbo, smo se pogovarjali s koreografom in avtorjem libreta Lukasom Zuschlagom in skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk.
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock [ríčard uítlok]. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.
Nekaj več kot 80 let je od prvega izida Malega princa, dela francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je zelo aktualno tudi dandanes. Osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, izguba, predvsem pa resnica, za katero moramo gledati z drugačnimi očmi, da bi jo spoznali, so temeljni pojmi te večne zgodbe, ki so vodili tudi ustvarjalce istoimenske baletne predstave, ki bo premiero na odru ljubljanske Opere in baleta ugledala jutri (v petek). O tem, kako so Malega princa v baletni preobleki pripravljali z mislijo na mlado občinstvo in kako nam partitura - podobno kot Mali princ - ob vsakokratnem poslušanju odstira povsem novo zgodbo, smo se pogovarjali s koreografom in avtorjem libreta Lukasom Zuschlagom in skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
8 min • 22. 01. 2026
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
12 min • 20. 01. 2026
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
12 min • 15. 01. 2026
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
11 min • 13. 01. 2026
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
11 min • 08. 01. 2026
