Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Sogovorniki:
- izr. prof. dr. Mojca Korošec, Oddelek za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete;
- prof. dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patološko fiziologijo;
- prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko.
Zapiski:
