Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V skladiščih, pristaniščih in odlagališčih se kopiči več sto tisoč ladijskih zabojnikov. Izziv je, da jim vrnemo življenje. Tega so se lotili v Slovenskih Konjicah, kjer so v bivalne površine preuredili dva ladijska zabojnika, v Rogaški Slatini pa štiri. Njihova skupna površina zadošča manjšemu naselju. Če se to pri nas sliši kot znanstvena fantastika, je na Norveškem to nekaj povsem običajnega, saj so zelo pogosto prav ladijski zabojniki prvo bivališče mladih.
Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.
Docent doktor Igor Žunkovič poučuje na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z dramatiko, kulturno zgodovino in sodobno literarno teorijo. Je avtor knjige Evolucija in literatura ter prevajalec knjig Kako se literatura igra z možgani Paula Armstronga in O izvoru zgodb Briana Boyda. Kljub širokemu opusu in zanimanju pa se rad vedno znova vrača k izbranemu klasiku, ki vam ga tokrat priporoča v branje. Igor Žunkovič, ki se raziskovalno veliko ukvarja z deli Gregorja Strniše, v branje priporoča njegovo dramo Driada.
Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!
Kakšne so stiske današnjega časa? Kako na nas vplivajo dolgi delavniki, kako to obdobje doživljajo otroci in mladostniki? Kakšne rešitve obstajajo v državi, kjer primanjkuje vsem dostopne psihološke in psihoterapevtske pomoči? Kaj lahko pričakujemo na Festivalu duševnega zdravja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani?
Ko je žalosten, posluša glasbo Nicka Cava, umetnosti ne vidi brez znanosti in nasprotno. Najbolj vznemirjen je, ko robot komunicira z njim tako, kot ga je sprogramiral. V Linzu se ukvarja s precej abstraktnimi pojmi, kot sta zavedno in nezavedno mišljenje v robotiki.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo ob dnevu Evrope valovci pripravili novinarske delavnice za osnovnošolce. Ti so se lahko na naši stojnici preizkusili v snemanju anket, intervjujev in reportaž. Mladi so tako spoznali, kaj vse na terenu počnemo novinarji, in ugotovili, kako malo jim še manjka, da postanejo čisto pravi "radijci".
V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?
Raziskujemo spanje. Vsi že poznamo spalne cikle, ne vemo pa točnega vzroka, zakaj se nam velikokrat lahko med budnostjo in globokim spancem pojavi trzljaj telesa. To na svoji koži občuti približno 70 odstotkov ljudi. Odgovor smo radiovedna dekleta poiskala na Centru za motnje spanja v Ljubljani pri specialistki otroške nevrologije in pediatrije docentki Barbari Gnidovec Stražišar.
V rokah imamo kontroler. Več različnih tipk za različne ukaze je pred nami. Potem pa tisti značilni ritem hoje po tleh. Ne, ni človeški. Smo v prav posebni družbi pasjega robota Spota. Z laserskim skeniranjem posname digitalnega dvojčka stavbe, rešuje ljudi ob naravnih nesrečah, hodi po stopnicah, čez nekaj časa pa tudi po Marsu. V Tehnoparku v Celju so dosegli nov mejnik v slovenski robotiki: Spota so upravljali kar z mislimi.
Skupaj s poslušalko Jasno se nahajamo v radiovedni sferi v sredini 60. let prejšnjega stoletja med visoko hitrostnimi kabli in satelitskimi povezavami, kjer se je v Združenih državah Amerike kot del raziskovalnega projekta razvil internet. Poznate prvega izumitelja svetovnega spleta? Lahko internet enačimo s svetovnim spletom?
Ukvarjamo se s prav posebnim fenomenom, do katerega je naše laično radiovedno snovalstvo te oddaje ostalo neopredeljeno. Ker se tudi Radiovedne punce tu in tam ležerno prepuščamo ležanju in za to krivimo spomladansko utrujenost, smo se po objektivno razlago odpravile na Univerzitetni klinični center v Ljubljano k endokrinologu doktorju Tomažu Kocjanu.
V drugem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pilotki Kristini Gorišek Novaković. Kot prva ženska v Jugoslaviji in na Balkanu je prvič samostojno poletela 9. novembra 1932 na letalu fizir FN.
Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?
2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
1. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic.
Po prejšnji epizodi, edini v zgodovini Radiovednih, ko si je poslušalec Tomaž Berčič ob pomoči strokovnih virov kar sam odgovoril na vprašanje, tokrat raziskovalno lupo spet prevzemajo naše radiovedne punce. Z njo pa bodo dodobra raziskale temen nočni svet vešč. Le zakaj te vleče k žarnici in zakaj se okoli nje gibajo v krogih? Na to vprašanje tokrat odgovarja izredni profesor fiziologije živali Gregor Belušič.
