Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Kaja Ravnak

46 prispevkov



13.9.2022

Obsojanje je vrtenje v krogu

Kampanja Nisi okej? Povej naprej.: V 4. delu niza oddaj o duševnem zdravju se z magistrico zakonskih in družinskih študij Anjo Klančar pogovarjamo o žalovanju po izgubi osebe zaradi samomora


23.8.2022

Živi muzej otroških spominov

Retrokamp festival Kolpa: igrišče za tiste 100-odstotno retro


17.8.2022

Zakaj mozolja ne moremo dobiti na blazinici prsta?

Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.


8.8.2022

Tri dni glasbe, druženj in tudi smeti

Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu


3.8.2022

Zakaj je barva Lune včasih tako različna?

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?


13.7.2022

Zakaj molji jedo blago?

V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.


2.7.2022

Življenje na poti - zgodbe popotnikov

Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.


27.6.2022

Nedopustno je, da študentke in študenti na terapevtsko obravnavo čakajo leto dni

Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.


22.6.2022

Duševne težave se dogajajo, niso nič nenormalnega

Kampanja Nisi okej? Povej naprej. : V 3. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s študentko in ambasadorko kampanje Aleks Novkovič.


22.6.2022

Po katerem časovnem pasu se ravnajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji?

V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?


17.6.2022

50 let: Reportaža z Dneva 202

Vrhunec praznovanja ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 je bil koncert v ljubljanskih Križankah. Kako so med drugim zveneli Joker Out, Nude, Elvis Jackson, Zmelkoow, Niet, Avtomobili, Chateau, Hamo & Tribute 2 Love, Siddharta, Mi2, Lačni Franz, pa kantavtorji in raperji, kot so Emkej, Nipke, Rudi Bučar, Drago Mislej - Mef in Vlado Kreslin. Kako so se imeli izvajalci in obiskovalci? Foto: Alan Orlič


4.6.2022

Koncert za človeka in gozd Zemlje

Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.


1.6.2022

Sem precej okej, a kljub temu spregovorim o duševnih težavah

V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?


25.5.2022

Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino?

Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.


21.5.2022

Študentski maj: Naš doprinos je ta, ki ustvari študentsko življenje

Že od leta 1983 Študentski svet stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ohranja tradicijo kulturnih, športnih in glasbenih doživetij, ki so združena pod imenom Majske igre. Letos je potreba študentov po druženju še toliko večja. So lahko mladim Majske igre tudi obliž na pretekle rane? Trije tedni, ko odmislijo realnost? Kakšne težave in problemi jih obkrožajo? Protagonisti zgodbe so študentke in študenti iz Rožne doline ter prebivalka Akademskega kolegija, ki mu spet grozi zaprtje.


4.5.2022

Zakaj plovila v slani vodi potrebujejo žrtveno anodo, tista v sladki pa ne?

Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.


3.5.2022

Odgovornost družbe je podporno okolje, ne stigmatiziranje

Ker so duševne težave od nekdaj prisotne v družbi in ker življenjski tempo zadnjih let pripomore k povečanju duševnih stisk, so na NIJZ oblikovali prvo nacionalno kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej. Ali vemo, kako ob duševnih težavah pomagati sebi in drugim? Zakaj je duševno zdravje stigmatizirano? Na podlagi česa sploh nastane stigma? Ali obstaja varno in podporno okolje, kjer lahko zaupamo svoje stiske in se pri tem ne počutimo slabo? O tem smo se v prvem delu niza oddaj o duševnem zdravju pogovarjali s sodelavko kampanje in psihologinjo Nušo Crnkovič.


27.4.2022

Ona potuje, jaz pa ležim doma na kavču

Potovanja, še posebej med prazniki, so postala družbena norma in težko je sedeti doma na kavču, medtem ko Instagram in preostala omrežja polnijo fotografije z velikimi nasmeški na oddaljenih destinacijah. Ali prazniki predstavljajo nevarnost za povečanje duševnih stisk? Kako na psihično počutje vpliva to, da si zaradi finančne nezmožnosti in splošne podražitve cen ne zmoremo privoščiti oddiha v tujini? Pogovarjali smo se z Vesno Švab, psihiatrinjo in sodelavko pri projektu Nisi okej, povej naprej.


21.4.2022

Kaj mladi pričakujejo in si želijo od bodočega političnega vrha?

Svoje ideje, ki do zdaj niso bile dovolj slišane, so mladi včeraj predstavili na novinarski konferenci v Mestni hiši Mestne občine Ljubljana, ki jo je organizirala Medgeneracijska koalicija Slovenije. O izzivih mladih takole razmišljata predsednik koalicije in Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič in predsednica študentske organizacije Marike Grubar.


18.4.2022

Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica

Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt