Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Ajda Kus

46 prispevkov



29.12.2022

Zakaj zimski prazniki dišijo po cimetu in klinčkih?

Ko govorimo o božično-novoletnem času, ne moremo mimo vonja po cimetu, klinčkih, muškatnem oreščku, kardamomu, janeževi zvezdi, vaniliji. Zakaj z zimskimi prazniki povezujemo ravno te začimbe?


24.12.2022

Kaj vse se skriva v eni potici?

Koliko zrn pšenice se skriva v eni orehovi potici? Koliko sladkorne pese potrebujemo za količino sladkorja, ki jo bomo uporabili? Kolikšen del oreha moramo obrati, da lahko naredimo nadev zanjo? Kolikokrat moramo pomolsti kravo in koliko časa bo količino jajc, ki jo potrebujemo nesla ena kokoš? Odgovore poznajo tokratni Radiovedni.


10.12.2022

Ali kuščarji živijo tudi v mrzlih predelih sveta?

Pozna jesen prinaša nizke temperature, Radiovedni pa eter Vala 202 ob sobotnih jutrih grejejo z odgovori na zanimiva vprašanja. Tudi danes ne bo nič drugače, čeprav bo tema hladnokrvna. Ajda Kus se je namreč podala v svet plazilcev, natančneje kuščarjev.


19.11.2022

Bi Sonce na vodi plavalo ali potonilo?

Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor.


29.10.2022

Zakaj čebela po piku pogine?

Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!


15.10.2022

Kateri je najpočasnejši polž na svetu?

Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.


8.10.2022

Ali lahko večkrat popijemo isto molekulo vode?

Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.


29.9.2022

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


7.9.2022

Katera kamnina prevladuje v Zemljini skorji?

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si


10.8.2022

Ali strele bolj privlačijo hiše z odprtimi ali zaprtimi okni in vrati?

Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani


20.7.2022

Fotosinteza, kisik in človeški vdih

Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


29.6.2022

Kako nastane zlato in ali nastaja tudi zdaj, da ga ne zmanjka?

Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.


1.6.2022

Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?

Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.


26.5.2022

BIO27: Supervernakularno

V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.


11.5.2022

Katera rastlina raste najhitreje na svetu?

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


27.4.2022

Kako deluje kafetjera?

Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.


30.3.2022

Ali je res, da je spanje pred polnočjo bolj učinkovito?

Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.


23.3.2022

Zakaj barve zbledijo?

Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.


9.3.2022

Kako pravilno olupiti banano?

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


3.3.2022

Jutranja vremenska napoved v sodelovanju z BBC

Ugotovljeno je bilo, da je bil naš uvodni jutranji pozdrav strokovno novinarsko nedodelan, neaktualen, predvsem pa ne dovolj objektiven, ne dovolj nepristranski, da bi ustrezal novim visokim standardom javne komunikacije. Prav tako se o resničnosti podatkov o temperaturah pred objavo nismo posvetovali z Uradom vlade za komuniciranje, kjer bi nam lahko informacije preverili oziroma ustrezno prefiltrirali. Zato smo uvodni pozdrav na novo sestavili in mu za pravo ažurnost, aktualnost dodali podatke o temperaturah po državi od dneva prej. Smo se pa – zasledujoč najsodobnejše trende v medijski produkciji tudi na Radiu – za ta poseben projekt dogovorili za programsko sodelovanje z britansko medijsko hišo BBC.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt