Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V peti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Tjaša. Njeno ime je v Sloveniji čisto običajno, ni pa povsod tako. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.
V četrti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Nena, ki že devet let živi na Bavarskem, kjer ji to ime pride še kako prav. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.
V tretji epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' nas navdihujejo smučarski skakalci. Svoji zgodbi sta delila poslušalca Nives in Blaž, ki sta svoja sinova poimenovala po Domnu Prevcu in Timonu-Pascalu Kahoferju. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.
Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.
Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.
Pilotna epizoda rubrike z za zdaj še delovnim naslovom Kako si pa ti dobil ime? Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Kuhamo jih v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. To navodilo za pripravo njokov smo preverili tudi v praksi in potrdili, da za kuhanje teh krompirjevih svaljkov zares ne potrebuješ ure. Ravno prav so kuhani takrat, ko priplavajo na površje. Zakaj, nam je pojasnila dr. Mihaela Skrt z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
François Hugo je južnoafriški klinični psiholog in mednarodno priznan svetovalec za menedžment. V prostem času je tudi pilot. Rodil se je v Malaviju, v katerem so starši delali kot misijonarji. Pomena denarja in družbenega statusa se je tako zavedel šele, ko je odšel študirat v Južno Afriko, v kateri živi še danes. V oddaji Evropa osebno je med drugim povedal, kakšno je bilo otroštvo na afriškem podeželju, kako se poslovno okolje Južne Afrike razlikuje od evropskega in kakšen je njegov recept za 51 let uspešnega zakonskega življenja.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Maks in Ben sta sinova torkove jutranje gostje Martine Peštaj. Urednica otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija je tudi medijska psihologinja in temu je prilagojena vzgoja otrok. V tokratni Pavzi izveste, kako je biti poskusni zajček pri maminih digitalnih omejitvah.
Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?
Tako je na šesti podelitvi priznanj faca leta povedala Izabela Škornik, gimnazijka, Unicefova junior ambasadorka in ena izmed letošnjih dobitnikov priznanj. Faca leta vsako leto postane 12 otrok in mladostnikov, ki nas v tistem letu navdušujejo in navdihujejo. Letošnji nabor nagrajencev je bil pester tako po starosti kot po tem, s čim se nagrajenci ukvarjajo. "Od mladih fac se lahko naučimo, da se pri tem, kar počnemo, ne zmenimo za to, ali je to pomembno, ali bo prineslo točke in ali bomo v očeh nekoga drugega zato boljši. Početi moramo tisto, kar se nam zdi pomembno, in zato, ker nam je mar," je povedala članica strokovne žirije in odgovorna urednica časopisa za otroke Časoris doktorica Sonja Merljak Zdovc.
Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
V Ljubljani ta teden poteka festival animiranega filma Animateka, ki letos praznuje 20. obletnico. Jubilejno izdajo posvečajo nedavno umrlemu britanskemu animatorju in režiserju Paulu Bushu. Sicer pa ima 20. izdaja Animateke zares bogat program, ki vključuje številne novosti, med drugimi nov tekmovalni program VR animacije oziroma filma navidezne resničnosti.
Nekaj utrinkov in izjav nagrajencev, prejemnikov stanovske nagrade Čuvaj/Watchdog medijskim ustvarjalcem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.