Iskanje
13 min • 01. 05. 2024
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala.
Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala.
Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
Ondina, Luka in Sabina so trije mladi prostovoljci, ki brezplačno pomoč drugim doživljajo ne zgolj kot pomoč, pač pa tudi kot prostor pripadnosti, druženja in iskanja smisla. S povsem brezplačnim in prostovoljnim namenjanjem časa drugim tudi razbijajo predsodek, da so mladi povsem individualizirana generacija, ki ji je mar le zase. Ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev s tremi mladimi prostovoljci, Ondino, Lukom in Sabino, razmišljamo o tem, zakaj so jih pritegnila različna področja prostovoljstva, koliko je med mladimi sploh zanimanja za prostovoljstvo, s kakšnimi pomisleki se srečujejo in zakaj se v času, ki tako zelo ceni zaslužek in skrb zase, sami odločajo zanj?
9 min • 15. 04. 2026
Bojana Rozman, dolgoletna romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, je lahko izjemen zgled otrokom, ki jih težka pot iz neurejenih romskih naselij do izobrazbe še čaka.
11 min • 08. 04. 2026
Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.
9 min • 01. 04. 2026
Pred dobrim desetletjem je prvih nekaj dijakov iz programa Botrstvo dobilo pomoč iz posebnega Dijaškega sklada. Pomoč so nujno potrebovali predvsem za plačilo bivanja v dijaškem domu, brez katerega se mnogi med njimi sploh ne bi mogli šolati na želeni šoli. Od takrat je pomoč dobilo že 1200 mladih, zanje je bilo zbranih skoraj 1,4 milijona evrov. Pri Zvezi Anita Ogulin že ves čas opozarjajo na nedopustno dejstvo, da je pomoč dijakom popolnoma odvisna od uspešnosti zbiranja donatorskih sredstev, čeprav je v celoti porabljena za plačilo bivanja v državnih dijaških domovih in da država subvencij za bivanje za otroke iz nižjih socialnoekonomskih slojev sploh nima. Toda po desetletju opozarjanja in obljub, ki so jih dajali vsakokratni odločevalci, je stanje nespremenjeno, donatorskih sredstev za vse dijake, ki pomoč potrebujejo, pa ni več dovolj. Sogovornici: Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin Mama dveh dijakov, ki se brez te pomoči ne bi mogla šolati na želeni šoli.
12 min • 25. 03. 2026
Tretji torek v marcu je vsako leto svetovni dan socialnega dela, dan, namenjen prepoznavanju pomembne vloge socialnih delavk in delavcev pri izboljševanju življenja posameznikov, družin in skupnosti. Zato smo v današnjo oddajo povabili štiri mlade socialne delavke, Uršo, Tejo, Gajo in Jerco, ki šele stopajo na pot pomoči drugim. Čeprav so poklic izbrale prav zaradi tega, doživljajo tudi razočaranje in nemoč, srečujejo se s togim sistemom, pa tudi s preveliko željo po pomoči in čustveno vpletenostjo v usode ljudi. Prve profesionalne izkušnje tudi z delom pri programu Botrstvo Zveze Anita Ogulin jim spreminjajo pogled na revščino, še vedno pa verjamejo, da je zanje to sanjski poklic.
13 min • 18. 03. 2026
