Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
720 prispevkov
Vodja projekta Botrstvo in redna pacientka četrtkove Ambulante 202. Sicer pa novinarka, ki se trudi v program Vala 202 vnesti čim več informacij o zdravju, zdravstvu, družbi, družini, socialnih problemih, ekologiji in prehrani ter in vanj dodati zgodbe o velikokrat spregledanih stvareh in ljudeh.
Število njegovih posedanj v močvirju je že za malenkost preseglo število noči, v katerih je Šeherezada pripovedovala napete zgodbe, a jasno je, da Markove zgodbe in razmisleki o deželi vsaj dveh hitrosti, tisočerih resničnosti in neštetih zanimivih ljudi in usod niti po naključju še niso presahnili.
Med povsem sveže izdanimi knjigami, predstavljenimi na letošnjem knjižnem sejmu, je tudi knjiga Ivana Ilicha, na Dunaju rojenega rimskokatoliškega duhovnika, po očetu Hrvata, avstrijsko-ameriškega filozofa, družbenega kritika, teologa, antropologa in poliglota, ki je velik del življenja preživel na obeh ameriških celinah. Tudi na podlagi svojih lastnih izkušenj dela v različnih družbah in okoljih je razvil nekatere nekonvencionalne, samosvoje in pogosto za otopelo družbo precej radikalne in provokativne ideje in razmisleke o sistemih, ki vse bolj ukalupljajo družbe in z njimi slehernikov vsakdan. Več kot 50 let po izidu smo zdaj prvič dobili tudi slovenski prevod njegovega najbolj znanega dela z naslovom »Razšolanje družbe«, ki utečene načine in dosežke šolanja postavlja v povsem drugačno luč. Bi torej šole in vso družbo morali najprej razšolati?
Nekaj utrinkov in izjav nagrajencev, prejemnikov stanovske nagrade Čuvaj/Watchdog medijskim ustvarjalcem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.
Na svečani prireditvi je Primož Roglič sporočil, da je kot ambasador humanitarne fundacije zbral 200.000 evrov za pomoč mladim športnikom. Roglič je četrti ambasador fundacije poimenovane po Miru Cerarju in Leonu Štuklju, ki del sredstev torej že četrto leto namenja tudi projektu "Botrstvo v športu".
"Mami sem želela pomagati in sem ji poslala sporočilo z možnostmi, kako lahko pride do pomoči. Odgovorila mi je, da je porabila osemnajst let za parazita in da zame ne bo niti sekunde več porabila," trpko pove 19-letna Ajda.
Ob prehodu v višje stopnje izobraževanja, še posebej iz osnovne v srednje šole, se pri nas vse bolj kaže proces, ki ga dr. Špela Razpotnik in dr. Vesna Leskovšek poimenujeta dvotirnost, v katerem za zmagovalce velja en model prehoda, za poražence pa povsem drug. Vpis na višje stopnje izobraževanja, ki je vse bolj odvisen predvsem od socialno-ekonomskega statusa družin, v katere so se otroci rodili, je velika težava in za revnejše otroke pomeni neprebojni stekleni strop. Ta je v Sloveniji med najtrdnejšimi in pomeni, da če so se revni rodili, bodo zelo verjetno revni ostali vse življenje, zato bi šola morala odločneje ukrepati, meni dr. Špela Razpotnik, docentka na oddelku za socialno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete, ena od sodelujočih na nedavnem posvetu o nujnih spremembah v šolskem sistemu, sklicanem pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Američanka Claudia Goldin, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je v mačističnem svetu ekonomistov šele tretja ženska, prejemnica te nagrade, je svoje osrednje raziskave namenila raziskovanju plačne neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Kaj taka dolgotrajna neenakost pomeni skozi oči ekonomista in kakšne ima posledice za družbo, razmišlja profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože Damijan.
Športna aktivnost, sploh redna in prilagojena zmožnostim posameznikovega telesa, je eno najboljših preventivnih zdravil, kar mu jih lahko privoščimo. Toda intenzivna vadba lahko povzroča tudi zdravstvene zaplete, bodisi zgolj odkrije prej zakrite napake srčne mišice, bodisi sproži kako na novo nastalo težavo. Na kaj morajo torej paziti rekreativni ali profesionalni športniki, kako težave pravočasno odkriti, zakaj vse pogosteje na športnih igriščih videvamo tragične srčne zastoje tudi med mladimi športniki in zakaj bi na opozorilne znake morale biti še posebej pozorne ženske?
Misel na minljivost, našo lastno in predvsem minljivost lastnih otrok, je za mnoge zelo težko breme, že če so otroci povsem zdravi. Živeti z medicinsko potrjeno genetsko napako, ki veča verjetnost, da se lahko kar dvema od tvojih treh otrok kadarkoli srce nepričakovano ustavi, pa življenje res temeljito pretrese. Izkušnja družine naše sogovornice se je začela pred skoraj 20 leti, a je prav zaradi nje zavedanje o pomenu obvladovanja veščin temeljnih postopkov oživljanja, še zmeraj veliko.
Da Slovenija kot ena redkih, če ne sploh edina evropska država sploh nima namenskih helikopterjev, ki bi 24 ur dnevno nudili zares hitro možnost pomoči in prevozov, je težava, ki že nedoumljivo dolgo čaka pred pragom vsakokratnih odločevalcev. In nedvomno jemlje življenja, tudi med ljudmi, ki na odročnih krajih doživijo srčni zastoj. Z njimi se pogosto srečuje Gorazd Bregant, gorski reševalec in dolgoletni reševalec iz helikopterske nujne pomoči.
V Sloveniji zaradi srčnega zastoja letno umre skoraj dva tisoč ljudi, srčno-žilne bolezni so visoko na lestvicah vzrokov za umrljivost po vsej Evropi, se pa nekoliko razlikujejo izidi srčnih zastojev. Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10 % oseb, pri katerih smo pričeli z oživljanjem. Slovenija je na tem področju nekoliko boljša od povprečja, preživetje v Ljubljani med letoma 2016 in 2018 je bilo nekaj manj kot 14 %. Tistih, ki po preživetju niso imeli večjih nevroloških posledic, pa je manj kot 11 %. Zgodbe s srečnim koncem so torej precej redke, ena od teh se je pred slabim letom zgodila v Celju. Sistem prvih posredovalcev že 8 let temelji zgolj na entuziazmu prostovoljnih gasilcev, čeprav bi resen zdravstveni sistem tako pomemben del reševanja življenj moral širiti in financirati sistemsko. O tem kranjski zdravnik in dolgoletni inštruktor Mitja Mohar.
Srčno-žilne bolezni so pri nas najpogostejši razlog za smrt moških in drugi najpogostejši za smrt žensk. Zastoj srca kot posledica teh bolezni je zunaj bolnišnic še vedno najpogostejši, v kar dveh tretjinah primerov pa se zgodi doma. Zato so v trenutku, ko nekomu v družini zastane srce, lahko prisotni tudi otroci. Tudi oni v skoraj vseh starostnih skupinah lahko pripomorejo, da zastalo srce začne biti znova. Predstavimo projekt Pet prstov, ki mladim na Gorenjskem pomaga usvojiti znanje temeljnih postopkov oživljanja, in obiščemo šolarje OŠ Šentilj na tečaju temeljnih postopkov oživljanja.
Čas intenzivnega treninga, še bolj pa samih tekmovanj oziroma prireditev še nekoliko poveča možnost, da se bodo pojavile težave z delovanjem srca, celo pri dobro treniranih vrhunskih športnikih in rekreativcih. In tako se je pred šestimi leti na ljubljanskem maratonu zgodilo, da sta ekipi za reanimacijo skoraj hkrati oživljali tekača, ki jima je med tekom zastalo srce.
Povsem po naključju sta policista policijske postaje Maribor 2 Boštjan Zemljič in Žan Hliš rešila življenje mimoidočemu, ki se je na pločniku zgrudil prav v trenutku, ko sta ga opazila med službeno vožnjo. Ukrepala sta hitro in učinkovito, tudi zato, ker je to del usposabljanja policistov. Kljub temu človeka preplavi adrenalin, priznavata policista, ki sta se vseskozi zavedala, da če ne bosta oživljala, bo človek pred njunimi očmi vsako minuto bolj izgubljal možnost za vrnitev v normalno življenje. Čeprav je srčni zastoj med pogostimi vzroki za smrt, bolezni obtočil (srca in ožilja) so v splošnem glavni vzrok smrti med moškimi in drugi najpomembnejši med ženskami, v Sloveniji še vedno nimamo posebnega registra teh primerov. Kako bi nam lahko koristil in kako so se pilotnega projekta lotili študenti medicine z mariborske medicinske fakultete?
To je zgodba danes 23-letnih dvojčkov Jasmina in Semirja, ki se je pred skoraj natanko letom dni simbolno znova rodil. Z nizom oddaj Sekunde rešujemo opozarjamo na več kot 100 brezplačnih tečajev oživljanja, ki jih pripravljajo partnerji projekta Slovenija oživlja. Prvič so jih pripravili pred 16 leti in takrat opravili pionirsko delo, ki ga noben evropski, morda pa tudi svetovni javni medij, do danes še ni presegel, pravi zdravnik anesteziolog Matej Jenko.
Oddaje, ki so pred več kot enajstimi leti začele nastajati predvidoma le kot enoletni projekt, so skozi leta in natanko 499 arhiviranih radijskih oddaj postale del najbolj prepoznavnega projekta za pomoč otrokom pri nas: Botrstva v Sloveniji. Kako so se oddaje skozi leta spreminjale, katere spremembe so se ob pomoči številnih ljudi, ki so nam zaupali svoje zgodbe in izkušnje, in sodelavcev ZPM Ljubljana Moste - Polje v družbi vendarle zgodile in kaj lahko vsi skupaj še storimo, da otrokom vrnemo njihovo prihodnost?
Ob cesti od Ljubljane do Gorenje vasi v Poljanski dolini je med obcestnimi tablami kar nekaj takih, ki opozarjajo, da je v bližini javno dostopen defibrilator. Ozaveščenost, da so ti defibrilatorji v rokah ljudi, ki jih ob srčnem zastoju znajo uporabiti, je očitno precejšnja. In z vsakim kilometrom oddaljenosti od reševalne postaje ja tako znanje vse bolj odločilno pri tem, ali bo človek s srčnim zastojem preživel.
V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni.
Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?
"Živim v enostarševski družini, brat je gibalno oviran in veliko denarja gre za njegove terapije. Zelo sem si želela v izbrano srednjo šolo, a bi mi vožnja do nje vzela ogromno časa, trikrat bi morala prestopati. Šolati bi se morala na kakšni šoli v bližini, na kakšnem programu, ki me sploh ne bi zanimal. Zato hvala, da sem dobivala pomoč, ki mi je ogromno pomenila, zdaj imam poklic, ki me res osrečuje in si ga želim opravljati do konca življenja," se zahvaljuje sogovornica, zdaj že študentka, ki je s pomočjo Dijaškega sklada uspešno končala srednješolsko izobraževanje. Dijaški sklad programa Botrstvo je pomagal že več kot 800 dijakom, ki sicer ne bi mogli bivati v dijaškem domu in se zato tudi ne bi mogli izobraževati na želeni srednji šoli. Kljub javnemu pozivu pristojnima ministrstvoma maja letos, naj vsaj deloma prevzameta in sistemsko uredita tovrstno subvencijo, je ta tudi v tem šolskem letu še zmeraj povsem odvisna od donacij. Za ta sklad so pri Botrstvu v sedmih letih obstoja sklada namenili že skoraj 1,2 milijona evrov pomoči.
