Botrstvo

Do konca življenja bom hranila hlače, ki sem jih kupila s prvim botrovim denarjem

Predstavljamo navdihujočo zgodbo Izze, ki je prav zaradi podpore botra lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto

blur-1846128_1280
Fotografija je simbolična.
foto: Pixabay.com

Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin, se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe, kot je Izzina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.

Izza je bila še gimnazijka, ko je njena družina zaradi posledic dolgotrajne gospodarske krize počasi začela izgubljati tla pod nogami. Očetovo malo podjetje je propadlo, sama pa zaradi mladosti in precej zahtevnega šolanja finančno staršem seveda ni mogla pomagati.

"Edini način, s katerim sem takrat lahko pomagala staršem, je bil ta, da sem ostala skromna. Nisem hodila na malico, da sem prihranila 20 evrov na mesec, nisem hodila na kave, čeprav so jo prijateljice pile skoraj vsak dan po šoli. Raje sem rekla, da me boli trebuh ali glava. Skratka, tisoč in en razlog, samo da se nisem znašla v neprijetnem položaju, ko bi morala dati evro ali dva, ki ju takrat res nisem imela."

Teta je družino spodbudila, naj poiščejo pomoč. Ob tem Izza poudarja, da prositi za pomoč z nekajletne distance zveni kot najbolj logična in preprosta poteza, a ko si v taki stiski, je prositi za pomoč vse prej kot preprosto. Obrnili so se na ZPM Moste - Polje, kjer je dobila svojega botra. Mesečnih 30 evrov, ki jih je njen boter ob praznikih in rojstnem dnevu nadgradil z višjimi dodatnimi nakazili, so ji postali pomembna finančna podpora za vsakodnevno življenje. Omogočili so ji tudi udeležbo na maturantskem plesu in pozneje opravljanje vozniškega izpita.

"Spomnim se, da sem si šla s prvim nakazilom Botrstva kupit nove kavbojke. Od prvega trenutka, ko sem se zavedala, v kako groznem položaju smo se znašli, sem sanjala o novih hlačah. Res sem si jih želela. Hlače še danes hranim in jih še vedno nosim. Obdržala jih bom do konca življenja, ker mi predstavljajo lep spomin in simbol, da se je s tem nakupom začelo lepše obdobje."

Na svojega botra trenutno čaka 50 otrok. Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS-om BOTER5 ali BOTER10 NA 1919, z nakupom Hoferjeve vrečke dobrote ali pa na katerem od AMZS-jevih točk podarite rabljeno otroško kolo. Hvala vsem, ki ste kadar koli bili del programa Botrstvo.