Železna zavesa je zelo močno zaznamovala tudi Češko in Slovaško, takrat združeni v Češkoslovaško federativno republiko. Po zadušeni Praški pomladi leta 1968, so Čehi in Slovaki bili še bolj izolirani. Tokrat smo obiskali Slovaško, ki je v železnem primežu ostala vse do žametne revolucije leta 1989 in se nekaj let pozneje 'v najbolj srečni ločitvi v Evropi' s Čehi tudi razšla. In danes? Slovaki bi radi imeli finsko izobraževanje, nizozemski zdravstveni sistem, nemške plače in kakovost avstrijske hrane. Katere od teh idealov so po padcu železne zavese dosegli? O življenju za železno zaveso in po njenem padcu, slovaški družbi in politiki nekoč in danes, Miha Švalj.
O tem, kakšno pot je Slovaška prehodila v zadnjih 30 letih in kako podobne so bile težave Slovaške in Slovenije v tranzicijskem obdobju ter s kakšnimi težavami se na Slovaškem spoprijemajo še danes
Slovenijo in Slovaško pogosto zamenjujejo, kar niti ni tako čudno. Že imeni držav se razlikujeta za nekaj črk, obe zastavi sta si izjemno podobni, najbrž tudi jezika ne zvenita tako zelo drugače. Dolgo let sta bili obe del nadnacionalnih držav, nastalih po prvi svetovni vojni: Slovaška del Češkoslovaške, Slovenija del Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni sta končali v vzhodnem bloku, Slovaška je sicer ostala za železno zaveso, Slovenija v Jugoslaviji pa je bila ujeta nekje med zahodom in vzhodom. Po političnih spremembah konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let sta postali samostojni državi, v začetku tisočletja pa sta se obe vključili v evropske povezave.
